Močvirski grad

Grad Calvörde, močvirski grad, upodobljen okoli 1600

Močvirski grad je nižinski grad, ki leži v mokrišču ali močvirju. Uporablja naravno nedostopnost terena kot obrambno prednost. Močvirski gradovi so bili večinoma v teh pokrajinah zgrajeni kot nasip, podobno kot gradišče. V nekaterih krajih je bila zaščita z močvirjem uporabljena le z ene strani, grad pa je bil zgrajen na kopnem, kot je primer Burg Danzig. Večina gradov te vrste so v nižinah rek na vzhodu in severu Baltika in med Spodnjo Saško in Mecklenburgom.

Močvirski gradovi so med najstarejšimi vrstami gradov in so bili zgrajeni v zgodnjem srednjem veku. Na navedenih področjih so jih gradili Slovani. Razmejitev z vodnim gradom je zabrisana.

Švicarski zgodovinarji so določili močvirski grad v najširšem smislu kot sistem, katerega zunanji obrambni sistem kot zaščita temelji na izkoriščanju naravnih ovir, kot so meandrirane reke, močvirja in barja ali je v celoti znotraj teh ovir. Tako lahko razumemo vodni grad kot močvirski grad, saj je zaščiten z naravnimi vodami.

Nekateri znani močvirski gradovi so:

• Ruševine gradu Weferlingen v Oebisfelde-Weferlingen, Saška - Anhalt.
• Grad Oebisfelde, najstarejši ohranjeni močvirski grad v Nemčiji
• Grad Storkow v Storkowu, dežela Brandenburg.
• Grad Calvörde v Calvördeju, Saška - Anhalt
• Grad Süpplingenburg, tukaj je rasel vojvoda Saške in kasnejši cesar Svetega rimskega cesarstva Lotar III. Saksonec
• Prvotno trdnjava, poznejši grad Harburg, je najstarejša arhitekturna priča današnjega Hamburga. Grad je bil večkrat v svoji zgodovini uničen, danes je strukturno močno spremenjen, a še vedno ohranjen.
• Srednjeveško utrdbo Altenburg (Hanau) je opisal Karl August von Cohausen kot močvirski grad. Ostanki ležijo zahodno od Kinzigheimer Höfsa med Hanauom in Bruchköbelom v okrožju Main-Kinzig, dežela Hessen.