Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Pojdi na vsebino

Naftne rezerve

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zemljevid naftnih zalog leta 2013

Naftne zaloge (rezerve) pomenijo količino nafte, ki jo je s tehničnega in gospodarskega vidika možno pridobiti. Po navadi se da pridobiti nekje 35−60 % nafte, ki se nahaja v nahajališču, odvisno od načina ekstrakcije. Z novejšimi tehnologijami, kot sta npr. hidravlično drobljenje (fracking) in horizontalno vrtanje, se ta delež povečuje. [1]

Danes se večinoma uporablja "konvencionalna" nafta, ki je sorazmerno dobre kakovosti. Zaloge nekonvencionalne nafte so precej večje; primeri take nafte so super težka in težka nafta, bitumen, nafta iz skrilavca in nafta iz peskov.

Po podatkih OPEC-a na začetku leta 2013 so največje zaloge (vključno z nekonvencionalno) nafte v Venezueli (20 %), Saudovi Arabiji (18 %), Kanadi (13 %) in Iranu (9 %).[2]

Natančne zaloge je težko točno določiti, ker se nahajajo globoko pod zemljo ali morjem. Velikokrat so zgodnje ocene manjše kot realne − ta fenomen imenujemo "rast zalog".[3] Veliko držav zaradi različnih razlogov ne poda natančnih podatkov ali pa pretirava s podatki po zalogah. Letno se na svetu porabi okrog 30 milijard sodčkov nafte (4,8 km³ oz. 4,8 milijarde m3)[4][5]

Klasifikacije zalog

[uredi | uredi kodo]
Graf ki prikazuje verjetnost nafte v rezervoarju, nafto, ki jo je možno tehnično pridobiti in nafto, ki se je da ekonomično pridobiti

Zaloge imajo določeno vrednost verjetnosti. Po navadi se delijo na "dokazane" in "nedokazane". Nedokazane zaloge se potem lahko delijo še na "verjetne" in "možne zaloge". Velikokrat se uporabljajo definicije SPE (Society of Petroleum Engineers) in WPC (World Petroleum Council).[6]

Dokazane zaloge

[uredi | uredi kodo]

So rezerve, ki imajo zelo visoko verjetnost najdbe (po navadi vsaj 90 %). Uporablja se termin P90 (90-odstotna verjetnost).[7][8]

Dokazane rezerve se potem delijo na:[8][9]

  • dokazane z obstoječo infrastruktuo (ang. proven developed - PD), kjer je potrebna minimalna investicija za črpanje
  • dokazane brez insfrastruktue (ang. proven undeveloped - PUD), kjer je potrebna velika investicija v črpalno opremo

Do decembra 2009 so naftne družbe lahko svojim investitorjem podale samo podatke o "1P" (proven) dokazananih rezervah. Po januarju 2010 so začeli podajati tudi podatke "2P" (proven and probable), ki vključuje dokazane in verjetne. "3P" (proven + probable + possible) vključuje dokazane, verjetne in možne.

Skupne rezerve nafte, konvencionalne je samo tretjina

Nedokazane zaloge

[uredi | uredi kodo]
Naftna vrtina v Kanadi, ki ima tretje največje zaloge na svetu

So rezerve, ki niso povsem dokazane. Delijo se na "verjetne" in "možne". Termin "P50" pomeni 50-odstotno verjetnost najdbe, "2P" pa dokazane in verjetne zaloge.

Strateške rezerve

[uredi | uredi kodo]

Veliko držav ima rezerve, ki jih kontrolira vlada zaradi gospodarskih in vojaških razlogov. Po podatkih EIA (Energy Information Administration) je približno 4,1 milijard m3 v strateški rezervi, od tega 1,4 milijarde pod kontrolo vlade.

Ocenje rezerve nafte po državah

[uredi | uredi kodo]
Trendi dokazanih rezerv v 5 proizvajalkah
Države z največjimi rezervami
Najvčje rezerve so na Bližnjem vzhodu[10]

BBL-sodček

Dokazane rezerve iz leta 2012[2]
— Država Rezerve
109 sodčkov 		Rezerve
109 m3 		Proizvodnja[11]
106 sodčkov/dan 		Proizvodnja
103 m3/dan 		Razmerje rezerve/proizvodnja 1
v letih
1 Venezuela Venezuela 296,5 47,14 2,1 330 387
2 Saudova Arabija Saudova Arabija 265,4 42,20 8,9 1,410 81
3 Kanada Kanada 175 27,8 2,7 430 178
4 Iran Iran 151,2 24,04 4,1 650 101
5 Irak Irak 143,1 22,75 2,4 380 163
6 Združeni arabski emirati Združeni arabski emirati 136,7 21,73 2,4 380 156
7 Kuvajt Kuvajt 101,5 16,14 2,3 370 121
8 Rusija Rusija 80 13 10 1600 22
9 Kazahstan Kazakstan 49 7,8 1,5 240 55
10 Libija libija 47 7,5 1,7 270 76
11 Nigerija Nigerija 37 5,9 2,5 400 41
12 Katar Katar 25,41 4,040 1,1 170 63
13 Ljudska republika Kitajska Kitajska 20,35 3,235 4,1 650 14
14 Združene države Amerike ZDA 26,8 4,26 7 1100 10
15 Angola Angola 13,5 2,15 1,9 300 19
16 Alžirija Alžirija 13,42 2,134 1,7 270 22
17 Brazilija Brazilija 13,2 2,10 2,1 330 17
Skupaj vseh 17 držav 1324 210,5 56,7 9010 64
Note:

Ocenjeno je, da se je od leta 1850 naprej porabilo v svetovnem merilu okrog 100−135 milijard ton nafte (625−843 milijard sodčkov).

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Oil reserve definitions«. bp.com. BP. Pridobljeno 4. decembra 2013.
  2. ↑ 2,0 2,1 »OPEC Share of World Oil Reserves 2010«. OPEC. 2011.
  3. ↑ David F. Morehouse (1997). »The Intricate Puzzle of Oil and Gas Reserves Growth« (PDF). U.S. Energy Information Administration. Pridobljeno 17. aprila 2008. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  4. ↑ »Proven Oil Reserves«. moneyterms.co.uk. 2008. Pridobljeno 17. aprila 2008.
  5. ↑ The Asylum, Leah McGrath Goodman, 2011, Harper Collins
  6. ↑ »Petroleum Reserves Definitions« (PDF). Petroleum Resources Management System. Society of Petroleum Engineers. 1997. Pridobljeno 20. aprila 2008.
  7. ↑ »Glossary of Terms Used in Petroleum Reserves/Resources« (PDF). Society of Petroleum Engineers. 2005. Pridobljeno 20. aprila 2008.
  8. ↑ 8,0 8,1 Wright, Charlotte J.; Rebecca A Gallun (2008). Fundamentals of Oil & Gas Accounting (5 izd.). PenWell Books. str. 750. ISBN 978-1-59370-137-6.
  9. ↑ Hyne, Norman J. (2001). Nontechnical Guide to Petroleum Geology, Exploration, Drilling and Production. PennWell Corporation. str. 431–449. ISBN 9780878148233.
  10. ↑ »World Proved Reserves of Oil and Natural Gas«. US Energy Information Administration. 2013. Pridobljeno 5. novembra 2014.
  11. ↑ U.S. Energy Information Administration (EIA) – U.S. Government – U.S. Dept. of Energy, September, 2011 EIA - International Energy Statistics
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Naftne_rezerve&oldid=6274894«