Natrit
Videz
Natrit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | V. razred: Nitrati, karbonati in borati |
Kemijska formula | Na2CO3 |
Strunzova klasifikacija | 5.AA.10 (10. izdaja) |
Klasifikacija DANA | 14.01.06.01 (brezvodni karbonati) |
Osnovna celica | a = 8,9 Å, b = 5,23 Å, c = 6,04 Å, V = 275,65 ų (izračunan iz osnovne celice), β = 101,35° |
Lastnosti | |
Molekulska masa | 105,99 g mol-1 |
Barva | brezbarvna, sivo bela, rumenkasta |
Kristalni habit | masiven, psevdo heksagonali kristali |
Kristalni sistem | monoklinski prostorska skupina C 2 ali Cm |
Razkolnost | popolna po {001}, dobra po {100} in {110} |
Trdota | 3,5 |
Sijaj | steklast – moten |
Barva črte | bela |
Gostota | 2,54 g cm-3 |
Optične lastnosti | dvoosen (-) |
Lomni količnik | nα = 1,410 nβ = 1,535 nγ = 1,543 |
Dvolomnost | δ = 0,133 |
Kot 2V | 28° (izmerjen) 26° (izračunan) |
Topnost | topen v vodi |
Sklici | [1][2] |
Natrit je natrijev karbonatni mineral s kemijsko formulo Na2CO3.
Na zraku veže vodo in se na površini hitro pretvori v termonatrit (Na2CO3•H2O. Mineral je natrijev analog zabujelita (Li2CO3).
Mineral so prvič odkrili leta 1982 na njegovi tipski lokaciji v Lovozerski tundri na polotoku Kola, Murmanska oblast, severna Rusija. Ime natrit mu je dal Aleksander Petrovič Homjakov in se nanaša na njegovo kemijsko sestavo.
Sklica
[uredi | uredi kodo]- ↑ Natrite. Mindat.org. Pridobljeno 26. februarja 2015.
- ↑ Natrite Mineral Data. Webmineral.com. Pridobljeno 26. februarja 2015.
Viri
[uredi | uredi kodo]- N.V. Zubkova, D.J. Puščarovski, G. Ivaldi, G. Ferraris, V. Pekov, N.V. Čukanov (2002). Crystal structure of natrite, γ-Na2CO3. Neues Jahrbuch für Mineralogie, Monatshefte 2002, str. 85-96.
- A. Arakcheeva, L. Bindi, P. Pattison, N. Meisser, G. Chapuis, I. Pekov (2010). The incommensurately modulated structures of natural natrites at 120 and 293 K from synchrotron X-ray data. American Mineralogist 95: 574-581.
- American Mineralogist 68 (1983): 281-282.