Parlament Finske
Parlament Finske Suomen eduskunta Finlands riksdag | |
|---|---|
 | |
| Tip | |
| Tip | enodomni |
| Zgodovina | |
| Ustanovitev | 9. maj 1906 |
| Predhodnik | Suomen maapäivät |
| Vodstvo | |
Prvi podpredsednik | Antti Rinne, SD od 1. junij 2021 |
Drugi podpredsednik | |
| Struktura | |
| Sedeži | 200 |
 | |
Dolžina mandata | 4 leta |
| Plača | 6.614 € mesečno[a] |
| Volitve | |
| Proporcionalno predstavništvo | |
Prve volitve | 16. april 1907 |
Zadnje volitve | 14. april 2019 |
Naslednje volitve | 2023 |
| Mesto zborovanj | |
 | |
| Parlamentarna hiša, Helsinki | |
| Spletno mesto | |
| eduskunta | |
| Ustava | |
| Ustava Finske | |
| Opombe | |
Parlament Finske (finsko Suomen eduskunta; švedsko Finlands riksdag) je enodomni in zakonodajni organ Finske, ustanovljen 9. maja 1906.[2] V skladu s finsko ustavo suverenost pripada ljudstvu, to oblast pa nosi parlament.[3] Parlament sestavlja 200 članov, od katerih jih je 199 izvoljenih vsaka štiri leta iz 13 veččlanskih okrožij, ki izvolijo od 7 do 36 članov po proporcionalni D'Hondtovi metodi. Poleg tega je en član iz Ålandov.
Zakonodajo lahko sproži vlada ali eden od poslancev. Državni zbor sprejema zakonodajo, odloča o državnem proračunu, potrjuje mednarodne pogodbe in nadzoruje delovanje vlade. Lahko povzroči odstop finske vlade, preglasi predsedniški veto in spremeni ustavo. Za spremembo ustave morata amandmaje potrditi dva zaporedna sklica z vmesnim volilnim ciklusom ali jo sprejeti kot izredni zakon z večino 167/200. Večina poslancev deluje v poslanskih skupinah. Od ustanovitve parlamenta leta 1905 je parlamentarno večino le enkrat imela ena sama stranka: Socialni demokrati na volitvah leta 1916. Za pridobitev večine v parlamentu so torej potrebne koalicijske vlade. Te praviloma tvorita vsaj dve od treh zgodovinsko velikih strank: Socialni demokrati, Sredinska stranka in Nacionalna koalicija. Ministri so pogosto, vendar ne nujno, poslanci. Parlament se nahaja v središču Helsinkov.
Zadnje državnozborske volitve so bile 14. aprila 2019.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Kansanedustajien palkkiot ja kulukorvaukset«. www.eduskunta.fi.
- ↑ »Eduskunnan historia«. historianhavinaa.net. Pridobljeno 2. januarja 2018.
- ↑ Constitution of Finland (PDF). 1999. str. 1. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. junija 2020. Pridobljeno 10. decembra 2021.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradno spletno mesto
- Zgodovina finskega parlamenta
- Findicator - volilna udeležba na finskih parlamentarnih volitvah od leta 1908
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
