Passeri

Passeri
	; modra taščica
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Aves (ptiči);
Red:	Passeriformes (pevci);
Podred:	Passeri; Linnaeus, 1758

Passeri so podred ptičev pevcev, ki jih združuje značilnost, da imajo polno razvit sirinks – organ z glasilkam podobnimi strukturami, s katerimi proizvajajo melodične zvoke oz. ptičje petje. Imenujemo jih tudi oscini, po latinskem imenu oscen za ptiča pevca.^[1]^[2]

So daleč največji od obeh podredov: vsebujejo preko 4000 vrst, kar je več kot polovica vseh znanih vrst ptic.^[1] Poleg njih spadajo med pevce še Tyranni (suboscini) z občutno slabše razvitim, a vseeno prisotnim sirinksom, ter primitivna novozelandska družina Acantisittidae, ki je z zdaj dostopnimi podatki ne moremo uvrstiti v podred.^[3]^[4] Pevci naj bi se razdelili na podreda Passeri in Tyrrani pred približno 44 milijoni let, nakar so se Passeri razvijali v glavnem v Evraziji, Tyrrani pa v Novem svetu, čeprav geološka zgodovina selitev in diverzifikacije še ni razrešena.^[4] Tudi znotraj podreda Passeri je klasifikacija še nedorečena in predmet intenzivnih razprav med taksonomi.^[2]

Petje slavca

Imate težave s predvajanjem te datoteke? Glejte stran za pomoč.

Sirinks je organ s koščenim ogrodjem na mestu, kjer se ptičji sapnik razdeli v sapnici. Vsebuje več membran, ki nihajo ob izdihu in jih nadzorujejo bolj ali manj razvite mišice. Z njim lahko Passeri izvajajo zapletene melodije, čeprav nekatere skupine nimajo te sposobnosti, na primer vrani, ki le krakajo, drugi pa sploh ne pojejo. Petje ima vlogo sporazumevanja, predvsem v kontekstu dvorjenja (pri večini pevcev pojejo samci) in vzpostavljanja gnezditvenega teritorija. Najvpadljivejši pevci, kot je slavec, že dolgo navdihujejo pesnike in skladatelje, a vsi Passeri ne izvajajo petja, ki bi ga človek opisal kot prijetnega.^[1]

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 »Songbird«. Britannica Online. Pridobljeno 20. avgusta 2023.
↑ ^2,0 ^2,1 Jonsson, Knud A.; Fjeldså, Jon (2006). »A phylogenetic supertree of oscine passerine birds (Aves: Passeri)«. Zoologica Scripta. 35 (2): 149–186. doi:10.1111/j.1463-6409.2006.00221.x.
↑ Riamon, Ségolène; Tourment, Nicolas; Louchart, Antoine (17. junij 2020). »The earliest Tyrannida (Aves, Passeriformes), from the Oligocene of France«. Scientific Reports. 10 (1). doi:10.1038/s41598-020-66149-9.
↑ ^4,0 ^4,1 Oliveros, Carl H.; Field, Daniel J.; Ksepka, Daniel T.; Barker, F. Keith; Aleixo, Alexandre; in sod. (2019). »Earth history and the passerine superradiation«. Proceedings of the National Academy of Sciences. Proceedings of the National Academy of Sciences. 116 (16): 7916–7925. doi:10.1073/pnas.1813206116. ISSN 0027-8424.

Ta članek o ptičih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[brit-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 »Songbird«. Britannica Online. Pridobljeno 20. avgusta 2023.

[JonssonFjeldsa2006-2] 2,0 ^2,1 Jonsson, Knud A.; Fjeldså, Jon (2006). »A phylogenetic supertree of oscine passerine birds (Aves: Passeri)«. Zoologica Scripta. 35 (2): 149–186. doi:10.1111/j.1463-6409.2006.00221.x.

[3] Riamon, Ségolène; Tourment, Nicolas; Louchart, Antoine (17. junij 2020). »The earliest Tyrannida (Aves, Passeriformes), from the Oligocene of France«. Scientific Reports. 10 (1). doi:10.1038/s41598-020-66149-9.

[Oliveros2019-4] 4,0 ^4,1 Oliveros, Carl H.; Field, Daniel J.; Ksepka, Daniel T.; Barker, F. Keith; Aleixo, Alexandre; in sod. (2019). »Earth history and the passerine superradiation«. Proceedings of the National Academy of Sciences. Proceedings of the National Academy of Sciences. 116 (16): 7916–7925. doi:10.1073/pnas.1813206116. ISSN 0027-8424.

[1]

[2]

[3]

[4]