Podomačenka
Podomačeno lastno ime ali podomačenka[1][2] je popolnoma poslovenjeno prevzeto lastno ime, npr. Misisipi, Odiseja, Pariz, Platon.[3] Pri podomačevanju uporabljamo samo slovenske glasove, samo domačo prozodijo, samo črke in ločila slovenskega jezika, take besede dobijo slovenske skladenjske lastnosti itn.[4] Dvojne črke se več ne pojavljajo, črka y se spremeni v j ali odstrani ... Ob sklanjanju se dodajajo normalne končnice: npr. Misisipija, Platona, Odiseje.
Lastna imena iz nelatiničnih, na primer azijskih pisav in iz grščine, podomačujemo. Pri podomačevanju iz cirilice ohranjamo nekatere fonološko važne črke, na primer srbohrvaška ć in đ.[4]
Podomačenje osebnih lastnih imen
[uredi | uredi kodo]Pisno podobo prevzetih osebnih lastnih imen iz jezikov z latinično pisavo načeloma ohranjamo, nekatere vrste lastnih imen pa podomačujemo:[3]
- imena grško-rimskega sveta (Ezop, Evripid, Horac/ij/) ali imena, prevzeta prek latinščine in grščine (Darej, Elija, Kristus);
- imena vladarskih (in nekaterih plemiških) rodovin: Burboni, Habsburžani;
- redka druga imena znanih zgodovinskih oseb: Petrarka, Kolumb, Galilej, Luter;
- navadno svetniška imena: Franc Ksaver, Frančišek Asiški, Don Bosko;
- večino v slovenščino prevzetih imen in priimkov: Jože(f), Franc, Marija, Karmen – Švajger, Popovič, Dvoržak;
- imena vladarjev in papežev: Elizabeta, Franc Jožef, Janez XXIII.;
- lahko tako tudi slengovska imena, npr. Majk, Džimi.
Podomačenje zemljepisnih lastnih imen
[uredi | uredi kodo]Enobesedna zemljepisna lastna imena iz latiničnih pisav veèinoma ohranjajo izvirno podobo: Massachusetts, Caen, Köln, Cagliari. Podomačeno pišemo imena:[3]
- držav, dostikrat pa tudi zveznih držav in pokrajin: Anglija, Poljska, Švica, Koreja, Teksas, (Južna) Karolina – Turingija, Lacij, Provansa, Kampanja, Kastilja, Tesalija;
- celin, nekaterih bolj znanih otokov in polotokov: Evropa, Avstralija, Antarktika – Havaji, Korzika – Arabija, Peloponez, Jukatan;
- oceanov, morij, večjih rek in nekaterih večjih jezer: Atlantik – Baltik – Donava, Tibera, Pad, Sena, Ren, Misisipi, Misuri, Bramaputra, Jangcekjang – Tanganjika, Titikaka, Inari;
- večjih gorovij in nekaterih gor: Pireneji, Kavkaz, Himalaja, Kordiljere, Kilimandžaro;
- nekaterih bolj znanih krajev, npr. Firence, Pariz, Bruselj, Lizbona, Jeruzalem, Peking, Čikago, Edinburg;
- nekaterih stavb, objektov: Kapitol, Hradčani.
Tem imenom se pridružujejo tista, ki se na Slovenskem izgovarjajo tako, kakor se pišejo: Berlin, London, Madrid, Padova.[3]
Številna tuja in prevzeta zemljepisna imena danes v slovenščini zasledimo v dveh različicah, tj. kot podomačena in kot polcitatna, pri čemer ima prednost tista, ki se rabi pogosteje (npr. Edinburg in Edinbourg).[5] Nekatera starejša poimenovanja, npr. Monakovo (München), Draždani (Dresden), Solnograd (Salzburg), Turin (Torino), so danes stilno zaznamovana.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://www.zrc-sazu.si/pravopis/pdf/odgovori.pdf, vpogled: 26. 9. 2017.
- ↑ http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000216.html, vpogled: 26. 9. 2017.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Slovenski pravopis, Ljubljana 2007.
- ↑ 4,0 4,1 Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
- ↑ https://www.rtvslo.si/kultura/jezikovni-spletovalec/jezikovni-spletovalec-prevzete-a-ne-prevzetne-besede/422931, vpogled: 26. 9. 2017.