Pogovor:Knežji kamen
a je ta stavek sploh prav "...ustoličevali slovenske voditelje..." ??? sej sm velik domoljub in tud res je, da je bla Karantanija slovanska tvorba, a kakor jaz vem, se takrat še ni govorilo o Slovencih. mogoče bi blo boljše napisat da so ustoličevali Karantanske al Slovanske voditelje? JAKOB 23:40, 23 februar 2006 (CET)
- Imaš prav. Karantanske bi bilo, po mojem, edino pravilno.--Rude 09:38, 24 februar 2006 (CET)
Preusmeritev z gesla Gosposvetsko polje na knežji kamen je nesmiselna! Del obreda, ki je potekal na knežjem kamnu najverjetneje sploh ni potekal na polju, ampak pri Krnskem gradu. Pa tudi sicer je Gosposvetsko polje zanimivo še zaradi drugih razlogov in si zasluži samostojno geslo. Pa čeprav ga še nihče ni napisal. Tudi sicer bi morali strukturo gesel spremeniti: moralo bi biti samostojno geslo ustoličevanje koroških vojvod (MMG: poznano je samo ustoličevanje koroških vojvod, ustol. karanstanskih knezov lahko le domnevamo - tako tudi piše v gesle), ki bi opisovalo obred. Povezava bi kazala tudi na knežji kamen in Gosposvetsko polje. PMSM. --213.157.228.253 13:26, 18 marec 2006 (CET)
Se strinjam. Nekdo mora napisati članek. Redirect je samo trenutna asociacija. Ziga 20:51, 17 april 2007 (CEST)
Knežji kamen ni bil slovanski, temveč post slovanski
[uredi kodo]Avstrijska arheologa Heim Dolenz in Christian Baur sta odkrila, da je "knežji kamen" bil post slovanski.
Slovani najverjetneje nikoli niso igrali pomembne vloge na današnjem avstrijske teritoriju. Poleg tega se je pametno vprašati ali je bil morda tudi Vojvodski stol post slovanski. Karantanija nikoli ni bila le slovanska državna tvorba, pravzaprav so slovani najverjetneje predstavljali le nepomembno peščico ljudi. Večino so predstavljali kelti in germani. Tudi pravno Slovenija NI naslednica Karantanske države, med tem ko Avstrija je. Tudi "knežji kamen", ki ga je Slovenija upodobila na kovancu za 2 centa, je le nacionalistični mit. -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:188.196.77.95 (pogovor • prispevki) 18:01, 16. januar 2012.
- Zaenkrat je mnenje teh dveh gospodov v stroki manjšinsko. Če ga bomo predstavljali v članku, ga je treba tako tudi opredeliti, ampak naj kdo z več zgodovinskega znanja pove, ali ne spada mogoče med dnevno politiko (v tem primeru v članek ne sodi). — Yerpo Ha? 18:07, 16. januar 2012 (CET)
- Še več, Peter Štih pravi (ravno na poročilih na Kanalu A), da je ta trditev zrasla na zelniku koroških deželnih oblasti in da Dolenz ter Baur tega sploh nista zapisala. Dnevna politika, torej. — Yerpo Ha? 18:39, 16. januar 2012 (CET)
Karkoli bomo dodali v gesli, mora absolutno temeljiti na uglednih virih in ne na dnevnopolitičnih destilatih znanosti. Če torej, neznanec, želiš dopolniti geslo, vzami v roke publikacije Heima Dolenza in Christiana Baura in korektno povzami teze. Seveda pa ne pozabi, da - kot je opozoril Yerpo - to ni ravno splošno sprejeta teza, tudi, če sta jo res zapisal tako, kot so jo povzeli nekateri politiki in mediji. --IP 213 19:54, 16. januar 2012 (CET)
- (- prosil bi uporabnika "Yerpo", da naj se mojih prispevkov NE dotika, ureja, kar vključuje tudi moje ime, IP ali karkoli drugega. Zaenkrat imam vso pravico, da izrazim svoje mnenje na Wikipediji v anonimnosti. Tako se lahko podpisujem kakor koli hočem in izberem ali pustim svoj IP ali ne. Z vašim domnevnim "slovanstvom", kar se "knežjega kamna" tiče in zgodovine okoli njega, pa naj razpravlja zgodovinska stroka, tudi avstrijska.) -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:188.196.145.226 (pogovor • prispevki) 17. januar 2012.
- Prosimo, podpisuj svoje komentarje. Za samodejen podpis s časovnim zapisom na koncu svojega komentarja dodaj štiri tilde ~~~~ ali pa poišči gumb v orodni vrstici (glej sliko).-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Ziga (pogovor • prispevki) 18:01, 17. januar 2012.
Dejstvo je - kolikor vem, o tem piše Papež Pij II (Enej Silvij), ki je bil večkrat v Ljubljani in je kolikor vem tudi govoril slovensko - da je obred ustoličevanja karanatanskih knezov/koroških vojvod potekal v slovenskem jeziku. Mimo tega dejstva tudi največji avstrijski zgodovinarji ne morejo. Pika amen.
Poleg tega, govoriti o tem, da je nekaj iz 8. stoletja slovansko ali predslovansko je popolna neumnost, saj se je termin Slovan uveljavil šele na prelomu iz 18 v 19. stoletje. Pika amen. Mimo tega Avstrijci ne morejo.
Najverjetneje smo bili današnji Avstrijci in današnji Slovenci ljudje, ki smo govorili staro slovenščino. Le da so potem nekateri prevzeli nemščino. O tem v svoji knjižici, objavljeni leta 1853 govori Tomasz Jaritz. Naslov dela je Über die großten Theils slavische Abstammung der Bewohner deutscher Länder (po slovensko: O večinsko vinedskem poreklu prebivalcev nemških dežel).
--Majcha (pogovor) 01:41, 5. februar 2021 (CET)
Zgodovina lokacij knežjega kamna
[uredi kodo]Trenutna zgodovina lokacij je popolnoma nelogična:
- pred 1862: Knežji kamen se nahaja severozahodno od kraljeve pfalce, ki jo je zgradil Arnulf Koroški, na Krnskem Gradu
- Leta 1862:'Krepko besedilo' Knežji kamen prenesejo v Landhaus (kam, v vežo?) ali v Koroški deželni muzej? - TO NI JASNO, TO JE TREBA RAZČISTITI, KAM GRE KAMEN LETA 1862?
- Leta 2005: na Heiderjevo pobudo prenesejo Knežji kamen iz veže v preddverje deželne palače
- kasneje (mislim, da ni moteče, še bolje pa bi bilo vedeti letnico): Knežji kamen prenesejo v grbovno dvorano deželne palače, kjer je kolikor razumem še danes
Predlagam, da najprej razrešimo potek prenosov, potem pa oblikujemo temu primerno besedilo.
--Majcha (pogovor) 01:21, 5. februar 2021 (CET)