Prvi koncil v Konstantinoplu

Bizantinski rokopis iz 9. stoletja: I. carigrajski koncil
Homilije Gregorja Nazijanškega, 879 - 882

Prvi koncil v Konstantinoplu
Datum	381
Priznavajo	Rimskokatoliška cerkev Pravoslavna cerkev Koptska cerkev Asirska vzhodna cerkev Anglikanska cerkev Luteranci
Prejšnji koncil	Prvi nicejski koncil
Naslednji koncil	Prvi efeški koncil
Sklical	Cesar Teodozij I. Veliki
Predsedujoči	Timotej Aleksandrijski, Meletij Antiohijski, Gregor Nazianški, in Nektarij Carigrajski
Prisotnost	150 (Zahodna Cerkev ni imela predstavnikov)
Teme razgovorov	arianizem, apolinarizem, sabelianizem, Sveti Duh
Dokumenti in izjave	Nicejsko-carigrajska veroizpoved 381, sedem kanonov (obravnavani)
Seznam ekumenskih koncilov

Prvi koncil v Konstantinoplu je potekal leta 381 v Konstantinoplu. Na koncilu so dopolnili nicejsko veroizpoved. Dopolnjena oblika je znana kot nicejsko-carigrajska veroizpoved.

Potek

Da bi utrdil versko edinost v Cerkvi, je cesar Teodozij Veliki sklical vesoljni cerkveni zbor v Carigradu 381. Pod predsedovanjem Gregorja Nazianškega so obsodili celo vrsto herezij: evnomianizem, sabelijanizem, focijanizem in apolinarijanizem. Potrdili so sklepe I. nicejskega koncila in poudarili božanstvo Svetega Duha. Obrazec veroizpovedi, ki ga je sprejel Prvi carigrajski koncil (drugi vesoljni cerkveni zbor), nicejsko-carigrajska veroizpoved, je še danes skupen vsemu Zahodu in tudi ločenim Cerkvam Vzhoda. V katoliški Cerkvi je vključen v sveto mašo.

Ko pa je prevzel predsedstvo zbora Nektarij, so sprejeli 2. kanon, po katerem je „carigrajski škof po imenitnosti takoj za rimskim, kajti Carigrad je novi Rim.” Tega kanona papež ni potrdil, saj si mu ga niso upali poslati v podpis.

Krščanska veroizpoved

Nicejsko-carigrajska veroizpoved je še danes ena od temeljnih krščanskih molitev. Vernikom jo je predložil Prvi carigrajski koncil, ki je tudi prepovedal samovoljno spreminjanje te veroizpovedne molitve. Drugi vatikanski koncil (1962-1965) je določil, da to veroizpoved tudi nadalje stoje molijo katoličani vsako nedeljo in zapovedan praznik kot znamenje ekumenske povezanosti z drugimi kristjani.

Glej tudi

• Ekumenski koncil