Salitis
| Salitis | |
|---|---|
| Salatis, Saites | |
| Faraon | |
| Vladavina | okoli 1650 pr. n. št. (Petnajsta dinastija) |
| Predhodnik | Tutimaios (Trinajsta dinastija ?) nihče/ustanovitelj Petnajste dinastije |
| Naslednik | Bnon/Beon |
Salitis, Salatis ali Saites (grško starogrško Σάλιτις, Sálitis) je bil eden od osvajalcev in prvi hiški kralj Spodnjega Egipta, ustanovitelj Petnajste egipčanske dinastije, ki je vladal okoli leta 1650 pr. n. št.
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Salitis je znan predvsem iz nekaj odlomkov razprave Jožefa Flavija Contra Apionem (Proti Apionu). Jožef za te odlomke trdi, da so povzeti po Manetu. Zgleda, da je med vladanjem egipčanskega faraona Timaiosa v Spodnji Egipt nenadoma vdrla vojska tujcev z Bližnjega vzhoda in brez boja zavzela Nilovo delto. Po zasedbi Memfisa in zelo verjetno odstavitvi Timaiosa, so »osvajalci zagrešili več grozodejstev, uničili mesta in templje in pobili ali zasužnjili prebivalce.[1] Zatem so nekoga, ki se je imenoval Salitis, izbrali za svojega kralja. Vladal je iz Memfisa in pobiral davke tako iz gornje kot spodnje dežele in na najbolj strateških mestih zgradil trdnjave«.[2]
Zgleda, da je bila Salitisova glavna skrb obramba njegovega novega kraljestva pred Asirci. Utrdil je njegovo vzhodno mejo in na strateških položajih zgradil veličastne trdnjave. Na vzhodnem bregu Bubastskega rokava Nila je ustanovil mesto Avaris.[3] Mesto je imelo izredno močno obzidje in posadko 240.000 mož. Salitis je v Avaris hodil poleti, »delno zato, da bi vojakom pripeljal nove zaloge in jim rezdelil plače, delno pa zato, da bi jih uril, da bi se jih tujci bali«.[4]
Salitis je umrl po 19 letih vladanja. Prestol je nasledil nek Bnon ali Beon, tudi prišlek z Bližnjega vzhoda.[5]
Prepoznavanje
[uredi | uredi kodo]Salitisa se je večkrat poskušalo poistovetiti s katerim arheološko potrjenim vladarjem. Včasih so ga povezovali z vladarjem Šarekom ali Šalekom, ki je omenjen v duhovniškem rodoslovnem dokumentu iz Memfisa, in z mnogo bolj potrjenim kraljem Šešijem.[6][7] Nemški egiptolog Jürgen von Beckerath je trdil, da bi bil Salitis lahko povezan z Jakbimom, vladarjem iz Drugega vmesnega obdobja.[8] Pri sedanjem obsegu znanja je Salitis še vedno neidentificiran.[9][10] Znano ni niti to, kaj je njegovo ime pomenilo v egipčanskem jeziku, čeprav bi ime Saites lahko bilo povezano z mestom Sais v Nilovi delti. Domnevalo se je tudi, da bi lahko bilo povezano z nazivom šallit, s katerim so naslavljali svetopoisemskega patriarha Jožefa med njegovim bivanjem v Egiptu.[11] Šallit pomeni imetnik moči. Pedpostavka je zelo vprašljiva.[10][12]
Neprepoznaven in sporen ni samo Salitis, ampak tudi njegov egipčanski predhodnik Tutimaios in naslednik Bron. Slednji je poskusno poistoveten z Dedumozom II. iz Trinajste dinastije.[7][13] Tudi ta povezava je vprašljiva in precej šibka.[14]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Jožef, I:75-76.
- ↑ Jožef, I:77.
- ↑ Jožef, I:77-78.
- ↑ Jožef, I:78-80.
- ↑ Jožef, I:80-91.
- ↑ Hayes 1973, str. 59.
- ↑ 7,0 7,1 Grimal 1992, str. 185.
- ↑ Salitis, eglyphica.de
- ↑ Labow 2005, str. 76-77, sklic 71.
- ↑ 10,0 10,1 Jožef, I:77.
- ↑ 1 Mojzes 42,6.
- ↑ Troiani 1974, str. 107.
- ↑ Hayes 1973, str. 52.
- ↑ Helck in drugi 1986.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Grimal, Nicolas (1992). A History of Ancient Egypt. Oxford: Blackwell Books. str. 512. ISBN 9780631174721.
- Hayes, William C. (1973). »Egypt: from the death of Ammenemes III to Seqenenre II«. V Edwards, I.E.S. (ur.). The Cambridge Ancient History (3rd ed.), vol. II, part 1. Cambridge University Press. str. 42–76. ISBN 0 521 082307.
- Helck, Wolfgang; Otto, Eberhard; Westendorf, Wolfhart, ur. (1986). Lexikon der Agyptologie, vol. 6. Otto Harrassowitz Verlag.
- Jožef, Flavij (2007). Against Apion – Translation and commentary by John M.G. Barclay. Leiden-Boston: Brill. ISBN 978 90 04 11791 4.
- Labow, D. (2005). Flavius Josephus Contra Apionem, Buch 1. Einleitung, Text, Text-kritischer Apparat, Übersetzung und Kommentar. Stuttgart: Kohlhammer.
- Troiani, L. (1974). »Sui frammenti di Manetone nel primo libro del «Contra Apionem» di Flavio Giuseppe«. Studi Classici e Orientali. 23.