Samostan Vatoped
Μονή Βατοπεδίου | |
Osnovne informacije | |
---|---|
Polno ime | Sveti veliki samostan Vatopedi |
Red | Ekumenski patriarhat |
Ustanovitev | sredi 10. stoletja |
Blagoslovitev | Marijino oznanenje |
Škofija | Atos |
Cerkve pod nadzorom | skit sv. Andreja, skit sv. Dimitrija |
Ljudje | |
Ustanovitelj | Atanaij, Nikolaj in Anton (vsi iz Odrina) |
Prior | arhimandrit starosta Efrem |
Pomembne osebe | starosta Jožef (1921-2009); Gregorij, metropolit Irinopolisa in Vatopeda; starosta Filip; starosta Neofit; starosta Arkadij: Kozma Etolski |
Kraj | |
Lokacija | Atos, Grčija |
Koordinate | 40°19′00″N 24°13′00″E / 40.316667°N 24.216667°E |
Dostop | samo moški |
Druge informacije | 7 ikon Device Marije |
Samostan Vatoped (grško starogrško Μονή Βατοπεδίου, Moní Vatopedíu) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve na Atosu, Grčija. V drugi polovici 10. stoletja so ga ustanovili odrinski menihi Atanazij, Nikolaj in Anton, učenci Atanazija Atoškega. Samostan je bil večkrat razširjen, zlasti v bizantinskem obdobju in v 18. in 19. stoletju. V samostanu je več kot 120 menihov.
Glavne zgradbe znotraj samostanskega obzidja
[uredi | uredi kodo]- katolikon (glavna cerkev), posvečena Marijinemu oznanjenju
- obednica ali trpeza
- urni stolp iz bizantinskega obdobja
- stolp iz 10. stoletja, v katerem je samostanska knjižnica
V samostanu poteka obsežna obnova glavnih samostanskih zgradb.
Skita
[uredi | uredi kodo]K samostanu spadata dva velika skita: skit sv. Andreja Karejskega in skit sv. Dimitrija. Oba sta v bližini glavnega samostana. K samostanu spada tudi več majhnih celic (grško starogrško κελλιά, kelliá)
Samostanski zakladi
[uredi | uredi kodo]Samostan Vatoped poseduje pas Presvete Bogorodice, za katerega velja, da ga je nosila Bogorodica (Mati Božja) in ga po smrti prepustila sv. Tomažu Apostolu. V zahodnih Cerkvah ga imajo za pas sv. Tomaža. V srebrnem, z dragulji okrašenem relikvariju hranijo lobanjo sv. Janeza Zlatoustega, kateri pravoslavni verniki pripisujejo čudežne ozdravitve. Samostan poseduje tudi kelih iz enega kosa dragega kamna jaspisa in veliko ikon.
V samostanski knjižnici je srednjeveška Vatopedska listina bolgarskega carja Ivana Asena II. iz 13. stoletja, posvečena samostanu. Listino so odkrili leta 1929 v samostanski knjižnici.
V knjižnici je 2.000 rokopisov in 35.000 tiskanih knjig. Iz Vatopeda so tudi rokopisi
- Kodeks 063 (14. listov v samostanu Vatoped, 6 v Državnem zgodovinskem muzeju v Moskvi, dva pa v Francoski narodni knjižnici v Parizu)[1]
- Kodeks 102, ki vsebuje del Evangelija po Luku (trije listi v samostanu Vatoped, dva v Francoski narodni knjižnici); listi so v slabem stanju[2]
- Vatopedski psalter (Britanska knjižnica, London)
- Kodeks 655 iz zgodnjega 14. stoletja, znan tudi kot Vatopedinus 655 in Codex Athous Vatopedinus 655, ki je razdeljen med Britansko knjižnico in Francosko narodno knjižnico; v njem so številni izvlečki iz Strabonovih in Ptolemajevih geografskih del in zgodnji zemljevidi.
- Drugi rokopisi
- minuskuli 245 in 464
- lekcionarja 54 in 55
Čudodelne ikone
[uredi | uredi kodo]V samostanu je sedem ikon Matere Božje, za katere verjamejo, da so čudodelne: Eleovritisa, Ktetorisa (Vimatarisa), Esfagmenisa, Paramitisa, Pantanasa, Pirovoliteisa, Antifonitrija in Paramitija.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Aland, Kurt; Aland, Barbara (1995). The Text of the New Testament: An Introduction to the Critical Editions and to the Theory and Practice of Modern Textual Criticism. Grand Rapids: William B. Eerdmans Publishing Company. str. 119. ISBN 978-0-8028-4098-1.
- ↑ Gregory, Caspar René (1900). Textkritik des Neuen Testaments. 1. Leipzig: Hinrichs. str. 80.
- ↑ [ http://www.liturgiabizantina.it/icone/testi/theotokos_1.htm Icone della Ss.ma Madre di Dio – Hodigitria].