Shranjevanje energije z vztrajnikom
Shranjevanje energije z vztrajnikom (ang. Flywheel Energy Storage - FES) shranjuje energijo, tako da pospeši vztrajnik (rotor) do zelo velikih obratov. Ko vztrajniku dodajamo energijo se poveča vrtilna hitrost, ko pa je odvzemujemo se zmanjša.
Moderni FES sistemi uporabljajo vztrajnike iz zelo močnih kompozitov iz karbonskih vlaken, imajo magnetne ležaje in se vrtijo pri hitrostih 20 000 do čez 50 000 obratov na minuto. Celotna struktura je v vakuumu za zmanjšanje zračnega upora.[1] Taki vztrajniki dosežejo vrtilno hitrost v nekaj minutah, hitreje kot nekateri drugi sistemi shranjevanja energije. Vztrajniki so povezani z električnim motorejm/generatorjem.
Prva generacija vztrajnikov je uporabljala velik jekleni vztrajnik, ki se je vrtel na konvencionalnih (mehanskih) ležajih. Novi vztrajniki uporabljajo karbonska vlakna, ki imajo večjo natezno trdnost in so precej lažji.[2]
FES sistemi imajo dolgo življenjsko dobo in zahtevajo malo vzdrževanja. Število ciklov je nekje 105 do. 107[3]Energetska gostota je okrog 100–130 W·h/kg ali 360–500 kJ/kg),[3][4]. Imajo tudi veliko izhodno moč. Izkoristek je lahko tudi čez 90%. Tipične kapacitete so 3-133 kWh. Pospeševanje je po navadi manj nko 15 minut. [5][6]
kjer je
- je kotna hitrost
- je vztrajnostni moment okoli rotaicjske osi
- je kinetična energija
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici in reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Castelvecchi, Davide (19. maj 2007). »Spinning into control: High-tech reincarnations of an ancient way of storing energy«. Science News. 171 (20): 312–313. doi:10.1002/scin.2007.5591712010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. junija 2014. Pridobljeno 4. junija 2014.
- ↑ Flybrid System KERS using carbon fiber flywheel
- ↑ 3,0 3,1 »Storage Technology Report, ST6 Flywheel« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. januarja 2013. Pridobljeno 4. junija 2014.
- ↑ »Next-gen Of Flywheel Energy Storage«. Product Design & Development. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. julija 2010. Pridobljeno 21. maja 2009.
- ↑ Vere, Henry. »A Primer of Flywheel Technology«. Distributed Energy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2009. Pridobljeno 6. oktobra 2008.
- ↑ rosseta Technik GmbH, Flywheel Energy Storage Model T4, retrieved February 4, 2010.
