Srbska republika Krajina
Srbska republika Krajina Република Српска Крајина Republika Srpska Krajina | |
|---|---|
| 1991–1995 | |
.svg) Zastava
 Grb
| |
| Geslo: Samo sloga Srbina spasava Само слога Србина спасава »Samo sloga rešuje Srbe« | |
| Himna: Bože Pravde Боже правде »Bog pravičnosti« Sokolovi, sivi tići Соколови, сиви тићи Sokoli, sive ptice | |
 Samorazglašena Srbska republika Krajina leta 1991 | |
| Status | nepriznana država[1] |
| Glavno mesto | Knin |
| Največje mesto | Vukovar |
| Skupni jeziki | srbščina |
| Religija | srbska pravoslavna cerkev |
| Vlada | polpredsedniška republika |
| Predsednik | |
• 1991–1992 | Milan Babić |
• 1992–1993 | Goran Hadžić |
• 1993–1994 | Milan Babić |
• 1994–1995 | Milan Martić |
| Predsednik vlade | |
• 1991–1992 (first) | Dušan Vještica |
• 1995 (last) | Milan Babić |
| Zakonodajalec | Narodna skupščina |
| Zgodovinska doba | Jugoslovanske vojne |
| 17. avgust 1990 | |
| 19. december 1991 | |
| 3. maj 1995 | |
| 8. avgust 1995 | |
| 12. november 1995 | |
| Površina | |
| 1991[2] | 17028 km2 |
| Prebivalstvo | |
• 1991[2] | 286.716 |
• 1993[2] | 435.595 |
• 1994 | 430.000 |
| Valuta | krajinski dinar (1992–1994) jugoslovanski dinar (1994–1995) |
| Danes del | Hrvaška |
 |
 |
Srbska republika Krajina (srbsko Република Српска Kрajинa, latinizirano: Republika Srpska Krajina, kratica RSK) je bila samooklicana država, ki je leta 1991 nastala z odcepitvijo t. i. srbskih avtonomnih oblasti (ozemelj) od Hrvaške.
Imela je okoli 300.000 prebivalcev. Obsegala je okoli 17.000 kvadratnih kilometrov in je bila sestavljena iz dveh ločenih delov. Prvi, večji del, je obsegal ozemlje ob meji z Bosno in Hercegovino (14.500 kvadratnih kilometrov). Drugi, manjši, je obsegal ozemlje ob meji s Srbijo (2.500 kvadratnih kilometrov). Prvi del je obsegal del zahodne Slavonije, Banijo, Kordun, večji del Like in večji del severne Dalmacije. Drugi del je obsegal Baranjo, mesto Vukovar in zahodni Srem.
Zahodna Slavonija je obsegala del zahodne Slavonije. Na jugu je mejila z reko Savo (meja z BiH). Zavzemala je polovico mesta Pakrac ter Okučane in Jasenovac. Središče je imela v Okučanih. Po njej je tekla geostrateško zelo pomembna avto-cesta Zagreb-Lipovac. Štela je okoli 25.000 prebivalcev. Med njimi so bili številni srbski begunci, ki so bili leta 1991 pregnani z ozemelj Moslavine, Podravine, Bilogore, Papuka in Požeške doline.
Banija je obsegala ozemlja srednjega Pokolpja in Zrinske gore (Šamarica). Obsegala je mesta, kot so Topusko, Glina, Petrinja, Kostajnica in Dubica. Na jugu je mejila z reko Uno in Cazinsko krajino (meja z BiH), na vzhodu z reko Savo, na severu z reko Kolpo in na zahodu s Kordunom. Njeno ozemlje je bilo 4-5 kilometrov oddaljeno od mesta Sisak. Štela je okoli 60.000 prebivalcev. Med njimi so bili številni srbski begunci, ki so bili pregnani iz Siska.
Kordun je obsegal ozemlje osrednje Hrvaške, oziroma srednjega Pokolpja in Petrove gore z mesti Vojnić, Vrginmost in Slunj. Na jugu je mejil z Veliko Kladušo (meja z BiH), na severu s Kolpo in Karlovcem, na zahodu z Mrežnico in na vzhodu z Banijo. Njeno ozemlje je bilo v predmestju Karlovca (naselje Turanj). Štel je okoli 40.000 prebivalcev. Med njimi so bili številni srbski begunci, ki so bili pregnani iz Karlovca.
Lika je obsegala večji del Like - njen vzhodni in južni del. Na jugu je mejila z Dalmacijo, na severu s Kordunom, na zahodu z Otočcem in Gospićem (pod hrvaško kontrolo) in na vzhodu z BiH. Imela je mesta, kot so Plaški, Plitvice, Korenica, Lički Osik (Teslingrad), Donji Lapac, Srb in Gračac. Štela je okoli 40.000 prebivalcev. Med njimi so bili številni srbski begunci, ki so bili pregnani iz Ogulina, Otočca in Gospića.
Severna Dalmacija je obsegala večji del severne Dalmacije. Na jugu je mejila z dalmatinsko Zagoro, na severu z Liko, na zahodu z obalnimi ozemlji Zadra in Šibenika in na vzhodu s planino Dinaro (meja z BiH). Obsegala je mesta Knin, Vrlika, Drniš, Kistanje, Obrovac in Benkovac. Štela je okoli 80.000 prebivalcev. Med njimi so bili številni srbski begunci, ki so bili pregnani iz Zadra in Šibenika.
Vzhodni del Krajine (manjši del) je obsegal Baranjo, mesto Vukovar in zahodni Srem. Na jugu in zahodu je mejil s hrvaško Slavonijo (Osijek, Vinkovci in Spačva), na severu z Madžarsko in na vzhodu z Donavo (meja s Srbijo). Zavzemal je mesta, kot so Vukovar, Beli Manastir, Tenja, Mirkovci in Ilok. Štel je okoli 100.000 prebivalcev. Med njimi so bili številni srbski begunci, ki so bili pregnani iz Osijeka in Vinkovcev. Ozemlje je bilo 3-4 kilometre od Osijeka (predmestje Tenja) in mejilo je na mestno ozemlje Vinkovcev (predmestje Mirkovci).
Srbska republika Krajina je obstajala do avgusta 1995, ko sta hrvaška vojska in policija izvedli operacijo Nevihta ter tako osvobodili od srbske vojske zasedeno ozemlje, je bilo pregnanih okoli 200.000 Srbov. Vzhodni del Krajine (Baranja, mesto Vukovar in zahodni Srem) so se leta 1998 po sporazumu med hrvaško vlado in lokalnimi srbskimi oblastmi mirno reintegrirali v Hrvaško.
Sklici
[uredi | uredi kodo]
- ↑ Prosecutor v. Milan Martić Judgement Arhivirano 4 August 2012 na Wayback Machine.. str. 46. Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo. Pridobljeno 13. septembra 2009. (16. marca 1991 je potekal drug referendum, na katerem je bilo postavljeno vprašanje »Želite, da se SAO Krajina pridruži Republiki Srbiji in ostane v Jugoslaviji s Srbijo, Črno goro in drugimi, ki želijo ohraniti Jugoslavijo=. S podporo 99,8 % glasovalcev je bil referendum odobren in je skupščina Krajine razglasila, da je »ozemlje SAO Krajina konstitutivni del združenega državnega ozemlja Republike Srbije«.)
- ↑ 2,0 2,1 »Croatia«. Arhivirano iz spletišča dne 15. septembra 2012. Pridobljeno 26. decembra 2014.
- ↑ 3,0 3,1 Klajn, Lajčo (2007). The Past in Present Times: The Yugoslav Saga. p. 199. University Press of America. ISBN 0-7618-3647-0.
- ↑ Svarm, Filip (15 August 1994). The Krajina Economy Arhivirano 15 May 2008 na Wayback Machine.. Vreme News Digest Agency. Retrieved 8 July 2009.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
 | Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |