Tolmun
Tolmun v hidrologiji pomeni lokalno poglobljen del rečne struge z mirnejšo vodo [1]
Pojavljanje in vrste
[uredi | uredi kodo]Tolmun lahko nastane v drobnejših sedimentih ali gramozu, v nekaterih primerih se lahko oblikuje kot bazen v izpostavljenih temeljnih plasteh.
Na dnu tekoče vode
[uredi | uredi kodo]Tolmun je erozijski pojav v strugi v obliki depresije v rečnem dnu ali obrežni steni. Vzrok so lahko nepravilnosti v odporu zemljin ali ovirah toka, kot so drevesne korenine ali večji kamni v pesku in gramozu dna struge. Kotanje se pojavljajo tudi v trdi skali zaradi fluvialne dinamike v vodotoku. Pomešan pesek in delci kamnin brusijo v strugi, kar povzroča erozijo skale. Vrtinci in vodni valji tvorijo lijak ali kotel v obliki depresije.
Tolmuni nastajajo tudi na področju klifov, kot tudi na mestih delno pod visokim pritiskom - taljenje vode pod ledeniki (glej Ledeniški kotel) [2][3]
V barju
[uredi | uredi kodo]Tolmun je tudi nabiranje vode zaradi dežja v močvirju oziroma barju, kar imenujemo tudi Barjansko oko. Visoko barje je predvsem sekundarna posledica učinka zakisanja šote. [4]
Na somornicah
[uredi | uredi kodo]Tolmun lahko nastane tudi zaradi udarjanja ob jezove; na obali v času nevihte, reke po poplavah. Taki tolmuni so lahko zelo globoki.
Podvodne strukture
[uredi | uredi kodo]Tolmuni nastajajo tudi zaradi podvodnih temeljev mostov, ki segajo v profil reke ali ožine ali strukture na odprtem morju, kot so vetrne turbine, ploščadi za črpanje nafte. Še posebej v plitvih, plimskih obalnih vodah z močnim tokom.
Tudi zaradi nasedle ladje se v zelo kratkem času pogosto pojavi tolmun, ki lahko prekine tok vode, še preden se lahko začne operacija reševanja. Tak primer je bila potopitev ladje Fides leta 1962 v izlivu Labe.
Na jezovih
[uredi | uredi kodo]Posebej globoki tolmuni nastanejo pod jezovi, pragovi in podobnimi ovirami na toku reke. Zaradi preprečitve tega, se ob vznožju jezu uredi podslapje. Padajočo vodo lahko ujamejo namesto umetnih bazenih tudi v umetnih tolmunih.
Ponvice
[uredi | uredi kodo]Ponvice imenujemo kotanje podobne bazenom, ki so nastale kot posledica delovanja hudournika v živi skali v strugi. Pogosto jih je več zaporedoma in se stečejo v strugo. Tako se oblikujejo kaskade. Proces se sčasoma lahko spremeni do te mere, da nastane slap.
Tolmun pod slapom
[uredi | uredi kodo]Tolmuni lahko nastanejo tudi kot posledica delovanja slapov. To je depresija ob vznožju slapa, ki je rezultat erozijske veljavnosti padajoče vode na kamnine na katere pada.
Habitat
[uredi | uredi kodo]Ta del vodotoka pogosto zagotavlja specifičen vodni ekosistem oziroma habitat za organizme, ki imajo težave s hranjenjem ali plavanjem v hitrejših delih toka ali v sezonsko toplejši vodi. Takšni tolmuni so lahko pomembni za mladice rib zlasti tam, kjer veliki tokovi dosežejo visoke poletne temperature ali v sušnem obdobju zelo nizke pretoke.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Terminološki slovar [1]
- ↑ Hartmut Leser: Diercke-Wörterbuch Allgemeine Geographie.
- ↑ Hans Murawski, Wilhelm Meyer: Geologisches Wörterbuch. 10. Auflage, Enke Ferdinand, Stuttgart 1998, ISBN 3-432-84100-0.
- ↑ M. Succow, L. Jeschke: Moore in der Landschaft: Entstehung, Haushalt, Lebewelt, Verbreitung, Nutzung und Erhaltung der Moore. 1. Auflage. Thun, Frankfurt/Main 1990, ISBN 3-87144-954-7.