Trinitrotoluen
| |||
| Imena | |||
|---|---|---|---|
| IUPAC ime
2-metil-1,3,5-trinitrobenzen
| |||
| Druga imena
Trinitrotoluen, TNT,
2,4,6-trinitrotoluen | |||
| Identifikatorji | |||
3D model (JSmol)
|
|||
| Kratice | TNT | ||
| ECHA InfoCard | 100.003.900 | ||
| EC število |
| ||
PubChem CID
|
|||
| RTECS število |
| ||
CompTox Dashboard (EPA)
|
|||
| |||
| |||
| Lastnosti | |||
| C7H5N3O6 | |||
| Molska masa | 227.13 g/mol | ||
| Videz | Svetlo rumen. Izgublja "iglice" pred taljenjem-litjem. Po vlitju v kalup, dobimo trden kos. | ||
| Gostota | 1.654 g/cm3 | ||
| Tališče | 80.1 °C | ||
| Vrelišče | 240 °C | ||
| 0.13 g/L (20 °C) | |||
| Topnost (eter, aceton, benzen) | dobro topen | ||
| log P | 1.60 | ||
| Parni tlak | 5.7 Pa (81 °C) 14 Pa (100 °C) | ||
| Podatki o eksplozivu | |||
| Občutljivost na tresljaje | močna | ||
| Očutljivost na trenje | močna do 353 N | ||
| RE faktor | 1.00 | ||
| Nevarnosti | |||
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)
|
   Eksplozivno (E) Strupeno (T) Okolju škodljivo (N) | ||
| R-stavki (zastarelo) | R2, R23/24/25, R33, R51/53 | ||
| S-stavki (zastarelo) | (S1/2), (S35), (S45), (S61) | ||
| NFPA 704 (diamant ognja) | |||
| Sorodne snovi | |||
| Sorodne snovi | pikrinska kislina heksanitrobenzen | ||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
| Sklici infopolja | |||
Trinitrotoluen (tudi trotil, TNT) je predstavnik rušilnih eksplozivov.
Lastnosti
[uredi | uredi kodo]Najslavnejši in najpogosteje uporabljen eksploziv je verjetno TNT, kar je kratica za trinitrotoluen ali natančneje trinitrometilbenzen. TNT je bledo rumene ali temno rumene barve. Voda ga ne raztaplja, prav tako pa tudi ne izgublja eksplozivnih lastnosti, dobro pa je topen v benzenu. TNT je zelo odporen - ne poči, niti če ga vržemo v ogenj. Je zelo strupen, v zgodovini je bilo že veliko primerov zastrupitve z njim. Temperatura vžiga je med 400 in 450 °C. Moč drugih eksplozivov se meri v odstotkih moči TNT.
- Tališče = 80,75 °C
- Energija eksplozije = 4,23 kJ/g
- Volumen plinov = 710 cm3/g
- Detonacijska hitros t= 6,94 km/s
- Relativna moč = 100 %TNT
- Temperatura eksplozije = 458 °C
Sestavine
[uredi | uredi kodo]TNT se sintetizira z direktno nitracijo toluena z močno dušikovo (V) kislino z vsaj 90 % koncentracijo.
Uporaba
[uredi | uredi kodo]TNT je bil osnovni eksploziv med drugo svetovno vojno za rušenje stavb in za polnitev min, ročnih bomb in artilerijskih granat. Zelo uporabna mešanica je tudi heksolit, ki je zmes TNT-ja in RDX-a v razmerju 1:1.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Prvi ki ga je sintetiziral nemški kemik Joseph Wilbrand 1863. leta. V prvih letih so ga uporabljali kot rumeno barvilo, zaradi nizke občutlivosti na mehanske obremenitve. 1902 je bil sprejet kot koristen eksploziv.
proizvodnja
[uredi | uredi kodo]Dobimo ga z nitriranjem v treh fazah. Toluena,ali methyibnzene se nitrira zmes koncentriarne žveplove in dušikove kisline v nitrtolenu, ki je ločen in ponovno nitrira v dinitrotoluenu. V zadjem primeru dinitrotoluenu nitrira dušikovo kislino v oleumu. Po sintezi se stabilizira v raztopino natrijevega sulfita, ki zmanšuje nestabilne izomere spojine in ostanke reaktantov. Pridobljena odpadna otopina je rdeče barve in je značilen onesneževalec. Pri nitriranju je pomembna kontrola dušikovih oksidov reakcijski zmesi, saj lahko to povzroči eksoterme reakcije v kateri oksidirajo v mentalnih skupinah na toluenskem obroču te eksplozije.
Toksičnost
[uredi | uredi kodo]TNT je strupen,v stiku s kožo lahko povzroči draženje ,in obarvanje kože v svetlo rumeno-oranžno.Ljudje ki so izpostavljeni večjem stiku z TNT ,lahko dobijo anemijo,poslabšano delovanje jeter,povečano vranico,in druge krvne spremembe ,in motnje imunskega sistema.obstajajo tudi dokazi da je TNT strupen ,negativno vpliva na plodnost moških,in obstaja možnost da je kancerogen.
