Turški jeziki

Turški jeziki
Turški jeziki
Geografska; porazdelitev	Od jugovzhodne Evrope do zahodne Kitajske in Sibirije
Lingvistična klasifikacija	altajski (sporno) Turški jeziki;
Prajezik	Proto-turški
Podrazdelitve	jugozahodni (oguški); severozahodni (kipčaški); jugovzhodni (Karluk/ujgursko); severovzhodni (sibirski); Oghur (Lir-, r-); "Arghu";
ISO 639-5	trk
Glottolog	turk1311
	; Države, v katerih ima eden izmed turških jezikov uradni status ali ga govori večina prebivalstva

Túrški jezíki so družina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji. Največ govorcev ima turščina (okoli 70 milijonov). Skupno je turških jezikov okoli 40, vseh govorcev turških jezikov pa je okoli 180 milijonov. Upoštevajoč tiste, ki jim je turščina drugi sporazumevalni jezik, je vseh govorcev preko 200 milijonov. Del primerjalnih jezikoslovcev predpostavlja širšo družino altajskih jezikov, v katero uvrščajo poleg turških jezikov še družini mongolskih in tunguških jezikov. O sorodnosti altajske družine s korejščino in japonščino je več dvomov, saj njune značilnosti prej kažejo na ločen izvor.

Pradomovina vseh turških ljudstev, in morda tudi ostalih "altajskih" ljudstev, naj bi bilo območje Altaja v zahodni Mongoliji. Med 6. in 11. stoletjem so turška ljudstva prodirala na zahod in sever, takrat se je pričel ločeni razvoj jezikov. Prvi pisni dokumenti stare turščine segajo v 8. stoletje. To so kamniti spomeniki, v katere so klesali turško runsko pisavo.

Turški jeziki imajo številne skupne lastnosti: ne poznajo slovničnega spola, upoštevajo sozvočnost samoglasnikov (imenovano tudi vokalna harmonija) in so aglutinirajoči. Stopnja medsebojne razumljivosti je visoka med jeziki oguške družine (jugozahodni turški jeziki): turščino, azerbajdžanščino, turkmenščino, gagavščino ter krimsko tatarščino, ki ga sicer uvrščajo v severozahodno držino turških jezikov, a je Krim daljši čas bil pod oblastjo oziroma vplivom Turkov.

Primerjava sopomenk

V spodnji tabeli so navedene besede, ki imajo v naštetih jezikih enak ali soroden pomen in pričajo o skupnem izvoru.

	pomen	staroturško	turško	azerbajdžansko	turkmensko	tatarsko	baškirsko	kazaško	kirgiško	uzbeško	ujgursko	jakutsko	čuvaško
osebe	prednik/oče	Ata	Ata	Ata	Ata	Atta	Ata(y)	Ata	Ata	Ota	Ata	Ata	Ate
	mati	Ana	Ana/Anne	Ana	Ene	Ana	Inä(y)/Asay	Ana	Ene	Ona	Ana		Anne
	sin	O'gul	Oğul/Oğlan	Oğul	Oğul	Ul, uğıl	Ul	Ul	Uul	O'g'il	Oghul	Uol	Yvăl, Ul
	človek	Er(kek)	Er(kek)	Ər	Erkek	İr	İr(käk)	Er(kek)	Erkek	Erkak	Er	Er	Ar/Arşçin
	dekle	Kyz	Kız	Qız	Gyz	Qız	Qıð	Qız	Kız	Qiz	Qiz	Ky:s	Hĕr
	oseba	Kişi	Kişi/Şahıs	Kişi/Şəxs	Kişi	Keshe	Keşe	Kisi	Kishi	Kishi	Kishi	Kihi	Şçin
	nevesta	Kelin	Gelin	Gəlin	Gelin	Kilen	Kilen	Kelin	Kelin	Kelin	Kelin	Kylyn	Kin
	tašča		Kaynana	Qaynana	Gayın ene	Qayın ana	Qäynä	Qayın ene	Kaynene	Qayın ona	Qeyinana		Hun'ama
deli telesa	srce	Yürek	Yürek	Ürək	Ýürek	Yöräk	Yöräk	Jürek	Jürök	Yurak	Yürek	Süreq	Čĕre
	kri	Qan	Kan	Qan	Ga:n	Qan	Qan	Qan	Kan	Qon	Qan	Qa:n	Jun
	glava	Baš	Baş	Baş	Baş	Baş	Baş	Bas	Bash	Bosh	Baş	Bas	Puś
	lasje	Qıl	Kıl	Qıl	Qyl	Qıl	Qıl	Qıl	Kıl	Qil	Qil	Kıl
	oko	Köz	Göz	Göz	Göz	Küz	Küð	Köz	Köz	Ko'z	Köz	Kos	Kuś
	obrvi	Kirpik	Kirpik	Kiprik	Kirpik	Kerfek	Kerpek	Kirpik	Kirpik	Kiprik	Kirpik	Kirbi:	Hărpăk
	uho	Qulqaq	Kulak	Qulaq	Gulak	Qolaq	Qolaq	Qulaq	Kulak	Quloq	Qulaq	Gulka:k	Hălha
	nos	Burun	Burun	Burun	Burun	Borın	Moron	Murın	Murun	Burun	Burun	Murun
	roka	Qol	Kol	Qol	Gol	Qul	Qul	Qol	Kol	Qo'l	Qol,Bilek	Qol	Hul/Hol
	dlan	El(ig)	El	Əl	El			Alaqan	Alakan		Ilik	Ili:	Ală
	prst	Barmak	Parmak	Barmaq	Barmak	Barmaq	Barmaq	Barmaq	Barmak	Barmoq	Barmaq		Pürne/Porn'a
	noht	Tyrnaq	Tırnak	Dırnaq	Dyrnaq	Tırnaq	Tırnaq	Tırnaq	Tyrmak	Tirnoq	Tirnaq	Tynyraq	Čĕrne
	koleno	Tiz	Diz	Diz	Dy:z	Tez	Teð, tubıq	Tize	Tize	Tizza	Tiz	Tüsäχ	Čĕrpuśśi
	bedro	Baltyr	Baldır	Baldır	Baldyr	Baltır	Baltır	Baltır	Baltyr	Boldir	Baldir	Ballyr	Pıl
	noga	Adaq	Ayak	Ayaq	Aýak	Ayaq	Ayaq	Ayaq	Ayak	Oyoq	Ayaq	Ataq	Ura
	trebuh	Qaryn	Karın	Qarın	Garyn	Qarın	Qarın	Qarın	Karyn	Qorin	Qerin	Qaryn	Hyrăm
živali	konj	At	At	At	At	At	At	At	At	Ot	At	At	Ut
	govedo	Siyir, İnek	Sığır, İnek	İnək, Sığır	Sygyr	Sıyır	Hıyır	Sïır	Sıyır	Sigir	Siyir	Inax	Vıleh
	pes	Yt	İt	İt	It	Et	Et	Ït	It	It	It	Yt	Jytă
	riba	Balyq	Balık	Balıq	Balyk	Balıq	Balıq	Balıq	Balık	Baliq	Beliq	Balyk	Pulă
	uš	Bit	Bit	Bit	Bit	Bet	Bet	Bït	Bit	Bit	Pit	Byt	Pyjtă/Put'ă
drugi samostalniki	hiša	Uy	Ev	Ev	Öý	Öy	Öy	Üy	Üy	Uy	Öy		Av*
	šotor	Otag	Otağ	Otaq	Otag					O'toq	Otaq	Otu:
	pot	Yol	Yol	Yol	Yo:l	Yul	Yul	Jol	Jol	Yo'l	Yol	Suol	Śul
	most	Köprüq	Köprü	Körpü	Köpri	Küper	Küper	Köpir	Köpürö	Ko'prik	Kövrük	Kürpe	Kĕper
	puščica	Oq	Ok	Ox	Ok	Uq	Uq	Oq	Ok	O'q	Oq	Oχ	Uhă
	ogenj	Ot	Od	Od	Ot	Ut	Ut	Ot	Ot	O't	Ot	Uot	Vut/Vot
	pepel	Kül	Kül	Kül	Kül	Köl	Köl	Kül	Kül	Kul	Kül	Kül	Kĕl
	voda	Suv	Su	Su	Suw	Su	Hıw	Su	Suu	Suv	Su	Ui	Šyv/Šu
	čoln, ladja	Kemi	Gemi	Gəmi	Gämi	Köymä	Kämä	Keme	Keme	Kema	Keme		Kimĕ
	jezero	Köl	Göl	Göl	Köl	Kül	Kül	Köl	Köl	Ko'l	Köl	Küöl	Külĕ
	sonce/dan	Küneš	Gün(eş)	Gün(əş)	Gün	Kön	Kön	Kün	Kün	Kun	Kün	Kün	Kun
	oblak	Bulut	Bulut	Bulud	Bulut	Bolıt	Bolot	Bult	Bulut	Bulut	Bulut	Bylyt	Pĕlĕt
	zvezda	Yulduz	Yıldız	Ulduz	Ýyldyz	Yoldız	Yondoð	Juldız	Jıldız	Yulduz	Yultuz	Sulus	Śăltăr
	zemlja	Topraq	Toprak	Torpaq	Toprak	Tufraq	Tupraq	Topıraq	Topurak	Tuproq	Tupraq	Toburaχ	Tăpra
	vrh	Töpü	Tepe	Təpə	Depe	Tübä	Tübä	Töbe	Töbö	Tepa	Töpe	Töbö	Tüpĕ
	drevo, gozd	Yağac	Ağaç	Ağac	Agaç	Ağaç	Ağas	Ağaş	Jygach	Yog'och	Yahach		Jyvăś
	bog(Tengri)	Tengri	Tanrı	Tanrı	Taňry	Täñre	Täñre	Täñiri	Teñir	Tangri	Tengri	Tanara	Tură/Toră
	nebo, modro	Kök	Gök	Göy	Gök	Kük	Kük	Kök	Kök	Ko'k	Kök	Küöq	Kăvak/Koak
pridevniki	dolg	Uzun	Uzun	Uzun	Uzyn	Ozın	Oðon	Uzın	Uzun	Uzun	Uzun	Uhun	Vărăm
	nov	Yany	Yeni	Yeni	Yany	Yaña	Yañı	Jaña	Jañı	Yangi	Yengi	Sana	Śĕnĕ
	debel	Semiz	Semiz		Semiz	Simez	Himeð	Semiz	Semiz	Semiz	Semiz	Emis	Samăr
	poln	Tolu	Dolu	Dolu	Do:ly	Tulı	Tulı	Tolı	Tolo	To'la	Toluq	Toloru	Tulli
	bel	Aq	Ak	Ağ	Ak	Aq	Aq	Aq	Ak	Oq	Aq
	črn	Qara	Kara	Qara	Gara	Qara	Qara	Qara	Kara	Qora	Qara	Xara	Hura
	rdeč	Qyzyl	Kızıl	Qızıl	Gyzyl	Qızıl	Qıðıl	Qızıl	Kızıl	Qizil	Qizil	Kyhyl	Hĕrlĕ
števila	1	Bir	Bir	Bir	Bir	Ber	Ber	Bir	Bir	Bir	Bir	Bi:r	Pĕrre
	2	Eki	İki	İki	Iki	İke	İke	Eki	Eki	Ikki	Ikki	Ikki	Ikkĕ
	4	Tört	Dört	Dörd	Dö:rt	Dürt	Dürt	Tört	Tört	To'rt	Tört	Tüört	Tăvattă
	7	Yeti	Yedi	Yeddi	Yedi	Cide	Yete	Jeti	Jeti	Yetti	Yetti	Sette	Śiččĕ
	10	On	On	On	O:n	Un	Un	On	On	O'n	On	Uon	Vunnă/Vonnă
	100	Yüz	Yüz	Yüz	Yüz	Yöz	Yöð	Jüz	Jüz	Yuz	Yüz	Sü:s	Śĕr
		staroturško	turško	azerbajdžansko	turkmensko	tatarsko	baškirsko	kazaško	kirgiško	uzbeško	ujgursko	jakutsko	čuvaško