Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Pojdi na vsebino

Upravna delitev Ukrajine

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Upravna delitev Ukrajine (ukrajinsko Адміністративний устрій України, latinizirano: Administratyvnyj ustrij Ukrajiny) je v pristojnosti ukrajinske ustave. Ukrajina je enotna država s tremi ravnmi upravne delitve: 27 regij (24 oblasti, dve mesti s posebnim statusom in ena avtonomna republika), 136 rajonov in 1469 gromad.[1]

Z upravno reformo julija 2020 je bila večina od nekdanjih 490 rajonov ter 118 mest regionalnega pomena bilo preoblikovanih v 136 rajonov oz. okrožij Ukrajine. Gromada je nivo delitve pod nivojem rajona.[2]

Po ruski aneksaciji Krima ter dela jugovzhodne Ukrajine leta 2022, so Avtonomna republika Krim, Sevastopol in nekateri deli Donecke, Luganske, Zaporoške ter Hersonske oblasti de facto pod nadzorom Rusije. Večina držav na svetu teh regij ne priznava Rusiji in je referendume o njihovi priključitvi definirala kot ilegalne.[3][4]

Pregled

[uredi | uredi kodo]

V skladu s 133. členom spremenjene ustave Ukrajine sistem upravne in teritorialne ureditve Ukrajine sestavljajo:[5]

V upravni reformi Ukrajine leta 2020, so bila vsa naseljena mesta v državi (razen dveh mest s posebnim statusom; Kijev in Sevastopol) razporejena k rajonom.[6] Število rajonov se je zmanjšalo iz 490 na 136. Ta številka vključuje 10 rajonov v Avtonomni republiki Krim in Sevastopolu.

Upravna delitev Ukrajine
Raven delitve Ozemlje Skupaj
prva avtonomna republika 1
mesta s posebnim statusom 2
oblasti 24
druga rajoni 136
tretja gromade 1469

Prva raven delitve

[uredi | uredi kodo]

Na prvi ravni upravne delitve so tri vrste delitve: 24 oblasti, 1 avtonomna republika in 2 mesti s posebnim statusom.

Barva Opis
  24 oblasti
 Oblast je v Ukrajini glavna vrsta upravne delitve države na prvi stopnji. Ukrajina je enotna država, zato oblasti razen obsega določenega v ustavi nimajo veliko pravnega obsega pristojnosti.
  1 avtonomna republika
 Upravni status Avtonomne republike Krim je priznan v ukrajinski ustavi v poglavju X. Po ruski okupaciji Krima 2014 je Rusija nezakonito priključila Avtonomno republiko Krim kot Republiko Krim.[7]
  dve mesti s posebnim statusom
 Dve mesti imata poseben status: Kijev in Sevastopol (okupiran od leta 2014). Njun upravni status je priznan v ukrajinski ustavi v poglavju IX: Teritorialna struktura Ukrajine.[8] Za razliko od oblasti in avtonomne republike, imata mesti s posebnim statusom mestne rajone in nista razdeljena na gromade.

Seznam

[uredi | uredi kodo]
Zastava Grb Št. Ime Površina (km2) Prebivalstvo

(ocena 2021)

Gostota prebivalstva

(ljudi/km2, 2021)

Prestolnica Št. rajonov Št. gromad Lokacija
1 Avtonomna republika Krim 26.081 70061967259000000001.967.259 75,43 Simferopol 10 —
2 Viniška oblast 26.513 70061529123000000001.529.123 57,67 Vinica 6 63
3 Volinska oblast 20.144 70061027397000000001.027.397 51,00 Luck 4 54
4 Dnipropetrovska oblast 31.974 70063142035000000003.142.035 98,27 Dnipro 7 86
5 Donecka oblast 26.517 70064100280000000004.100.280 154,63 Doneck

(de jure) Kramatorsk (de facto)

8 66
6 Žitomirska oblast 29.832 70061195495000000001.195.495 40,07 Žitomir 4 65
7 Zakarpatska oblast 12.777 70061250129000000001.250.129 97,84 Užgorod 6 64
8 Zaporoška oblast 27.180 70061666515000000001.666.515 61,31 Zaporožje 5 67
9 Ivano-frankivska oblast 13.928 70061361109000000001.361.109 97,72 Ivano-Frankivsk 6 62
10 Kijevska oblast 28.131 70061788530000000001.788.530 63,58 Kijev 7 69
11 Kirovogradska oblast 24.588 7005920128000000000920.128 37,42 Kropivnicki 4 49
12 Luganska oblast 26.684 70062121322000000002.121.322 79,50 Lugansk

(de jure)Severodoneck(de facto, 2014–2022)

8 37
13 Lvovska oblast 21.833 70062497750000000002.497.750 114,40 Lvov 7 73
14 Mikolajivska oblast 24.598 70061108394000000001.108.394 45,06 Mikolajiv 4 52
15 Odeška oblast 33.310 70062368107000000002.368.107 71,09 Odesa 7 91
16 Poltavska oblast 28.748 70061371529000000001.371.529 47,71 Poltava 4 60
17 Rivnenska oblast 20.047 70061148456000000001.148.456 57,29 Rivne 4 64
18 Sumska oblast 23.834 70061053452000000001.053.452 44,20 Sumi 5 51
19 Ternopilska oblast 13.823 70061030562000000001.030.562 74,55 Ternopil 3 55
20 Harkovska oblast 31.415 70062633834000000002.633.834 83,84 Harkov 7 56
21 Hersonska oblast 28.461 70061016707000000001.016.707 35,72 Herson 5 49
22 Hmelnicka oblast 20.645 70061243787000000001.243.787 60,25 Hmelnicki 3 60
23 Čerkasijska oblast 20.900 70061178266000000001.178.266 56,38 Čerkasi 4 66
24 Črnoviška oblast 8.097 7005896566000000000896.566 110,73 Črnovice 3 52
25 Černigovska oblast 31.865 7005976701000000000976.701 30,65 Černigov 5 57
26 Kijev 839 70062962180000000002.962.180 3530,61 Kijev 10 —
27 Sevastopol 864 7005385870000000000385.870 446,61 Sevastopol 4 —

Avtonomna republika

[uredi | uredi kodo]

Avtonomna republika Krim (ukrajinsko Автоно́мна Респу́бліка Крим, latinizirano: Avtonomna Respublika Krym) obsega večji del polotoka Krim v južni Ukrajini. Glavno mesto republike je Simferopol. Je edina regija znotraj Ukrajine, ki ima svojo ustavo.

16. marca 2014 je po okupaciji Krima s strani ruske vojske bil izveden referendum o priključitvi Rusiji. Ruske oblasti so trdile, da je 97% volilcev glasovalo za priključitev. 21. marca je nato ruska duma izglasovala priključitvi Krima Rusiji. Ukrajinska vlada referenduma in priključitve Krima ne priznava za legitimnega. Generalna skupščina Združenih narodov je 27. marca s 100 glasovi za in 11 proti sprejela resolucijo 68/262, s katero je referendum razglasila za neveljavnega in zavrnila kakršno koli pravno spremembo statusa Krima in Sevastopola.

Oblasti

[uredi | uredi kodo]

Oblast (ukrajinsko о́бласть) je na prvi ravni upravne delitve Ukrajine.

Večina oblasti se imenuje po mestu v upravnem središču. Volinska in Zakarpatska oblast, katerih prestolnici sta Luck in Užgorod, sta poimenovani po zgodovinskih regijah Volinija in Zakarpatje .

Mesta s posebnim statusom

[uredi | uredi kodo]

Dve mesti imata poseben status (ukrajinsko міста́ зі спеціа́льним ста́тусом, latinizirano: mista zi special'nym statusom): Kijev in Sevastopol. Njun poseben status ju postavlja na isto upravno raven kot oblasti in tako pod neposreden nadzor države prek njunih lokalnih državnih uprav, ki predstavljata izvršilne organe mest. Po aneksaciji Krima je Sevastopol de facto pod nadzorom Rusije, ki ga obravnava kot zvezni subjekt Rusije.[9][10]

Druga raven

[uredi | uredi kodo]

Rajoni

[uredi | uredi kodo]

Rajoni (ukrajinsko райо́н) so manjše enote teritorialne delitve Ukrajine. Rajonov je 136.[11] Po osnutku ustavnih sprememb decembra 2019, ki ga je vrhovni radi predložil predsednik Volodimir Zelenski, je 136 novih rajonov nadomestilo prejšnjih 490 rajonov.[12]

Mestni rajoni

[uredi | uredi kodo]

Mestni rajon je podrejen mestni upravi.[13]

Tretja raven

[uredi | uredi kodo]

Gromade

[uredi | uredi kodo]

Teritorialne gromade (ukrajinsko територіа́льна грома́да), ali preprosto gromade (v dobesednem prevodu skupnosti) je vlada Ukrajine ustanovila 12. junija 2020 kot del upravne reforme, ki se je začela leta 2015.[14]

Obstajajo tri vrste gromad: podeželska (ukrajinsko сільська́ грома́да, latinizirano: sil's'ka gromada), naselbinska (ukrajinsko се́лищна грома́да, latinizirano: selyščna gromada) in mestna (ukrajinsko міська́ грома́да, latinizirano: mis'ka gromada). Gromad je skupno 1469 (1. november 2023).[15]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Kozaški hetmanat

[uredi | uredi kodo]

Kozaški hetmanat je bil razdeljen na vojaško-upravna okrožja, znana kot polki (ukrajinsko полк), katerih število je nihalo glede na velikost ozemlja hetmanata. Leta 1649, ko je Hetmanat nadzoroval desni in levi breg Dnepra, je vključeval šestnajst polkov. Po izgubi desnobrežne Ukrajine se je število polkov zmanjšalo na deset. Polki so bila nadaljne razdeljeni na stotinje (ukrajinsko сотня, latinizirano: sotnja), ki so jih upravljali stotniki (ukrajinsko сотник, latinizirano: sotnyk).[16] Najnižji nivo delitve je bil kurin.

  • Kropyvna Regiment
    Kropivnjanski polk
  • Lubny Regiment
    Lubenski polk
  • Chyhyryn Regiment
    Čigirinski polk
  • Chernihiv Regiment
    Černigovski polk
  • Nizhyn Regiment
    Nižinski polk

Ukrajinska ljudska republika

[uredi | uredi kodo]

Po ustavi Ukrajinske ljudske republike je bila država razdeljena na zemlje, volosti in gromade. 29. arpila 1918 je v Kijevu prišlo do proti-socialističnega državnega udara, po katerem je Pavlo Skoropadski vrnil reformo nazaj na upravo gubernijskega tipa.[17]

Sovjetska Ukrajina

[uredi | uredi kodo]

Pred uvedbo oblasti leta 1932 je Ukrajinska SSR obsegala 40 okrogov, ki so nadomestili nekdanje gubernije ruskega cesarstva.[18][19]

Leta 1932 je bilo ozemlje Ukrajinske SSR razdeljeno na oblasti. Večina zahodne Ukrajine je bila del druge poljske republike in je bila razdeljena na vojvodstva.[20]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  • Geografija Ukrajine

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Regions of Ukraine and their composition Arhivirano 2011-12-26 na Wayback Machine.. Verkhovna Rada website.
  2. ↑ LiWebRadaAdmin (22. maj 2015). »Реформа територіального устрою України«. Silrada.org (v ukrajinščini). Pridobljeno 20. oktobra 2022.
  3. ↑ »Putin signs documents to illegally annex four Ukrainian regions, in drastic escalation of Russia's war«. The Globe and Mail (v angleščini). 30. september 2022. Pridobljeno 5. maja 2023.
  4. ↑ »Resolution adopted by the General Assembly on 12 October 2022«. un.org. United Nations. 12. oktober 2022. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  5. ↑ »Конституція України | від 28.06.1996 № 254к/96-ВР (Сторінка 3 з 4)«. 2. april 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2019. Pridobljeno 5. maja 2023.
  6. ↑ »Офіційний портал Верховної Ради України«. static.rada.gov.ua. Pridobljeno 12. decembra 2020.
  7. ↑ Gutterman, Steve; Polityuk, Pavel (18. marec 2014). »Putin signs Crimea treaty as Ukraine serviceman dies in attack«. Reuters (v angleščini). Pridobljeno 18. junija 2023.
  8. ↑ »Конституція України«. Законодавство України (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. maja 2019. Pridobljeno 18. junija 2023.
  9. ↑ »About the capital of Ukraine – the hero city of Kyiv (Vidomosti Verkhovnoi Rady Ukrainy (VVR), 1999, № 11, p. 79)«. GOV.UA. Verkhovna Rada of Ukraine. Pridobljeno 4. oktobra 2021.
  10. ↑ »Russia's annexation of Crimea«. Kyiv Independent (v angleščini). 14. december 2022. Pridobljeno 4. maja 2023.
  11. ↑ »The council reduced the number of districts in Ukraine: 136 instead of 490«. Ukrainska Pravda (v ukrajinščini). 17. julij 2020.
  12. ↑ »Zelensky's decentralization: without features of Donbas, but with districts and prefects«. BBC Ukrainian (v ukrajinščini). 16. december 2019.
  13. ↑ »Конституція України«. Офіційний вебпортал парламенту України (v ukrajinščini). Pridobljeno 3. maja 2023.
  14. ↑ Автор. »Те, чого ніколи не було в Україні: Уряд затвердив адмінтерустрій базового рівня, що забезпечить повсюдність місцевого самоврядування«. decentralization.gov.ua. Pridobljeno 20. oktobra 2022.
  15. ↑ Автор. »Децентралізація в Україні«. decentralization.gov.ua. Pridobljeno 3. maja 2023.
  16. ↑ Magocsi, Paul Robert (2010). »The Cossack State, 1648–1711«. History of Ukraine: The Land and Its Peoples (2. izd.). Toronto: University of Toronto. str. 235. ISBN 978-1442610217. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2016. Pridobljeno 21. januarja 2016.
  17. ↑ »Конституція Української Народньої Республіки (Статут про державний устрій, права і вільності УНР)«. Офіційний вебпортал парламенту України (v ukrajinščini). Pridobljeno 13. novembra 2023.
  18. ↑ »Адміністративно-територіальний устрій України«. ВУЕ (v ukrajinščini). Pridobljeno 7. maja 2023.
  19. ↑ »Збірник законів та розпоряджень робітничо-селянського уряду України (1935–1936)«. 17. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. januarja 2020. Pridobljeno 7. maja 2023.
  20. ↑ »Ustawa Konstytucyjna z dnia 15 lipca 1920 r. zawierająca statut organiczny Województwa Śląskiego«. isap.sejm.gov.pl. Pridobljeno 5. maja 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Upravna_delitev_Ukrajine&oldid=6287486«