Veszprém
Veszprém Belomost | |||
|---|---|---|---|
| Veszprém Megyei Jogú Város | |||
   _6.jpg)  Od vrha z leve proti desni: regionalna knjižnica, spomenik kralju Štefanu I. in kraljici Giseli, gasilski stolp, katedrala in grajska vrata | |||
| |||
| Vzdevek: Mesto kraljic | |||
  Veszprém  Veszprém | |||
| Koordinati: 47°05′35″N 17°54′50″E / 47.09296°N 17.91377°E | |||
| Država |  Madžarska | ||
| Region | Centralno Prekodonavje | ||
| Županija | Veszprém | ||
| Podregija | Veszprém | ||
| Ustanovljen | 9. stoletje n. št. | ||
| Mestne pravice | 1870 | ||
| Upravljanje | |||
| • Župan | Gyula Porga (Fidesz–KDNP) | ||
| • Podžupan | Seznam[2]
| ||
| • Mestni notar | Gábor Mohos | ||
| Površina | |||
| • Mesto z županijskimi pravicami | 126,93 km2 | ||
| Nadm. višina | 266 m | ||
| Prebivalstvo (1. januar 2017) | |||
| • Mesto z županijskimi pravicami | 56.927[1] | ||
| • Rang | 16th | ||
| • Urbano | 133.880 (13th)[3] | ||
| Demonim | Veszprémčan | ||
| Prebivalstvo po narodnosti | |||
| • Madžari | 83.9% | ||
| • Nemci | 2.4% | ||
| • Romi | 0.7% | ||
| • Romuni | 0.1% | ||
| • Srbi | 0.1% | ||
| • Slovaki | 0.1% | ||
| • Armenci | 0.1% | ||
| • Bolgari | 0.1% | ||
| • Poljaki | 0.1% | ||
| • Ukrajinci | 0.1% | ||
| Prebivalstvo po veroizpovedi | |||
| • Katoličani | 38.9% | ||
| • Grška katoliška cerkev | 0.3% | ||
| • Kalvinisti | 7.0% | ||
| • Evangeličani | 2.1% | ||
| • Drugi | 1.4% | ||
| • Neverni | 20.6% | ||
| • Neznano | 29.6% | ||
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
| • Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
| Poštna številka | 8200 | ||
| Območna številka | (+36) 88 | ||
| Letališke | Veszprém | ||
| Parlamentarni poslanec | Péter Ovádi (Fidesz) | ||
| Spletna stran | www | ||
Veszprém (slovensko Belomost; nemško Weißbrunn) je mesto z okoli 60.000 prebivalci in sedež Županije Belomost na Madžarskem. Območje mesta je eno najstarejših urbanih območij na Madžarskem. Mesto Veszprem je bilo že od leta 1009 sedež rimskokatoliške škofije, ki je bila leta 1993 povzdignjena v nadškofijo in metropolijo. Leži okrog 15 km severno od Blatnega jezera. Danes je administrativni sedež Veszprémske podregije.
Etimologija imena
[uredi | uredi kodo]Ime izhaja iz slovanskega poimenovanja 'Brezprem', ki pomeni 'trmast',[5] do leta 1002 Bresprem in leta 1086 Vezprem. Pod vplivi grščine pride v nekaterih pisnih srednjeveških virih do zamenjave črk 'b' in 'v'.[5] Mesto je bilo poimenovano bodisi po vojskovodji bodisi po sinu Judite Madžarske, ki se je tu ustalil po tem, ko jo je izgnal njen mož Boleslav I. Poljski.
Lokacija in ustanovitve
[uredi | uredi kodo]Mesto je dostopno po avtocesti M7 ali cesti št. 8. Do mesta peljeta tudi cesti št. 82 iz Gjura ali cesta št. 8 iz Székesfehérvárja. Po legendi je bilo mesto ustanovljeno na sedmih hribih, na hribih Várhegy ('Grajski hrib'), Benedek-hegy ('Hrib sv. Benedikta'), Jeruzsálem-hegy ('Jeruzalemski hrib'), Temetőhegy ('Pokopališki hrib'), Gulyadomb ('Čredni hrib'), Kálvária-domb ('Kalvarija'), in Cserhát.
V bližini kraja se nahaja letališče Veszprém-Szentkirályszabadja.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 2017. év: Magyarország állandó lakosságának száma az év első napján (2017. január 1.) XLS táblázat. Nyilvantarto.hu (Hozzáférés: 2017. április 6.)
- ↑ »Veszprém - Alpolgármesterek«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. oktobra 2019. Pridobljeno 1. aprila 2023.
- ↑ Eurostat, 2016
- ↑ 4,0 4,1 KSH - Veszprém, 2011
- ↑ 5,0 5,1 Krajčovič, Rudolf (2005). Živé kroniky slovenských dejín [Living Chronicles of the Slovak History] (v slovaščini). Bratislava: Literárne informačné centrum. str. 61. ISBN 80-88878-99-3.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo] | Ta članek o naselju na Madžarskem je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
