Novega svetovnega reda ni mogoče vzpostavljati s silo, saj na takšnih temeljih ne more zrasti nič dobrega. Sila rodi silo, zlo rodi zlo. Revolucija je ustvarila nasproten učinek od tistega, ki ga je propagirala. Zgodile so se namreč nove krivice, raven zavesti človeštva pa je padla nižje, kot je bila poprej. Nove družbene ureditve ne moremo graditi od zgoraj navzdol, z odredbami in s silo. Nastane lahko samo od spodaj navzgor, z boljšim zavedanjem človeškega rodu. (Janez Drnovšek)[1]
Če je en človek gej in išče Boga ter je dobrega srca, kdo sem jaz, da bi ga sodil? Katekizem Katoliške cerkve to zelo dobro obrazloži. Govori, da jih ne smemo zapostavljati zaradi tega, temveč morajo biti vključeni v družbo. Težava ni v tej (spolni) orientaciji. Moramo biti bratje. Težava je v lobiranju za to orientacijo oziroma lobiranje pohlepnih ljudi in političnih lobijev, prostozidarskih lobijih in številnih drugih. To je najhujši problem. (papež Frančišek)[2]
Vsakdo, ki omejuje življenje na ta bežni trenutek in na tesna zemeljska obzorja, pohablja človeka, nasilno zanika njegovo hrepenenje in dejansko paktira s smrtjo. Vsakdo, ki kot edini in zadnji cilj človeške dejavnosti postavlja gradnjo zemeljskega mesta, utemeljuje dokončno smrtnost človeka. (Franc Rode)[3]
