Kanad

Kanad
Canada (angl. i fr.)
Flag;	Valdkundznam;
Pälidn	Ottav
Eläjiden lugu (2018)	35,881,659 ristitud
Pind	9,984,670 km²
Kel'	anglijan, francijan
Valdkundan pämez'	Karl Koumanz'
Päministr	Džastin Trüdo
Religii	hristanuskond, ateizm
Valüt	kanadan dollar (C$) (CAD)
Internet-domen	.ca
Telefonkod	+1
Aigvö	tal'vel UTC−8..−3:30,; kezal UTC−7..−2:30

Kanad (angl.: Canada [ˈkænədə]; franc.: Canada [kanaˈda]), nece om täuz' oficialine nimituz, om valdkund Pohjoižamerikan pohjoižpalas. Pälidn om Ottav.

Mülüb britanižhe Rahvahiden Ühtištushe. PAKO:n ühtnii, om sen ühteks alusenpanijoišpäi vl 1949. Se om kahtenz' valdkund mail'mas pindan mödhe Venäman jäl'ghe. Ristitišton enambuz eläb Kanadan suves — «kanadižes oikumenas» soravan tal'ven tagut valdkundan tobjas palas.

Istorii

Vn 1982 17. päiväl sulakud Suren Britanijan parlament vahvišti Konstitucižen Kanadan Akt:an. Nece akt de facto tedoti Kanadan ripmatomut Sures Britanijaspäi.

Kanadan Konstitucii om kogotärtuz, mülütab nenid dokumentoid: vn 1982 Kanadan Akt^[2], sen ližandad (sidä kesken vn 1982 Konstitucine akt oiktoiden i joudjuziden hartijanke) i niiden kohendused, mugažo jättud kirjutandata sijaližed verod.

Geografijan andmused

Kanad om valdkundröunoiš kuivmadme vaiše AÜV:oidenke suves da lodehes (Aläsk-štatanke). Nece om kaikiš pidemb kahtiden valdkundoiden röun mail'mas. Mugažo om meriröunoid Grenlandanke (Danijan avtonomii) pohjoižpäivnouzmas da Francijanke (Sen Pjer da Mikelon-territorijanke) päivnouzmas. Randanpird om 202 tuhad kilometrid, se om kaikiš pidemb valdkundoiden keskes.

Londuseližed varad oma mec, reskvezi, gidroenergii, londuseline gaz, metallad (boksitad, uran, kobal't, cink, platin, vas'k, kuld, hahktin, hobed), kaliisol, rik, asbest; toižed varad oma kivivoi, kala, väghine mahuz.

Tobmuz

Kanad om federativine parlamentine konstitucine monarhii. Valdkundan pämez' om Suren Britanijan (mugažo Kanadan da erasiden-se toižiden valdkundoiden) Karl Koumanz'-kunigaz. Jenaral-gubernator om Meri Saimon vn 2021 heinkun 26. päiväspäi. Jenaral-gubernatoran radon strok om viž vot minimum (no rippub tarkoikti monarhan valdaspäi), vahvištab päministrad radnikusele, se om parlamentan alakodin vägestanuden partijan lider tobjimalaz. Edeližed jenaral-gubernatorad oma Žüli Pejett (2. reduku 2017 — 22. viluku 2021), Devid Lloid Džonston (1. reduku 2010 — 2. reduku 2017).

Parlament om kaks'kodine. Britanine kunigaz ühtneb sihe mugažo, jenaral-gubernator om hänen ezitajaks. Kodiden ühtnijoiden lugu vajehtase kaikuččen rahvahanlugemižen jäl'ghe, valičemižümbrikoiden (grafkundoiden) minimaline lugu om 282. Üläkodi om Senat (angl.: Senate of Canada, franc.: Sénat du Canada) 105 ühtnijanke, jenaral-gubernator vahvištab heid päministran taričendan mödhe. Senatal om nevondfunkcijoid päpaloin, alakodi voib vajehtada konstitucijad Senatata. Alakodi om Kundoiden kodi (angl.: House of Commons of Canada, franc.: Chambre des communes du Canada) 338 ezitajanke (44. kucund vspäi 2021), kaik rahvaz valičeb heid. Jenaral-gubernator pästab parlamentan alakodid radmaspäi paksumb mi kerdan vides vodes, päministr valičeb datad.

Kanadan edestrokuižed federaližed valičendad oliba vn 2021 20. päiväl sügüz'kud. Džastin Trüdo om valitud da radab päministran vn 2015 kül'mkun 4. päiväspäi.

Administrativiž-territorialine jagand

Kacu kirjutuz: Kanadan administrativiž-territorialine jagand.

Kanad jagase kümneks agjaks (provincijaks) da koumeks territorijaks. Jäl'gmäine udeks sätud om Nunavut-territorii vn 1999 sulakus.

Provincijad alajagasoiš grafkundoikš i ümbrikoikš (erasti om molembid ühtes provincijas) da toižikš administrativižikš ühtnikoikš. Edemba om läz nelläd tuhad municipalitetoid, enamba kaiked Kvebek-, Saskačevan- i Ontario-provincijoiš.

Eläjad

Kanadas elädas kanadalaižed. Vl 2014 valdkundan ristitišt oli 35 427 524 eläjad^[3], sen ližaduz jätktase immigracijan tagut. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'.

Kodikelen mödhe (2011): anglijan kel' — 58,7 %, francijan kel' — 22,0 %, pendžaban kel' — 1,4 %, italijan kel' — 1,3 %, ispanijan kel' — 1,3 %, saksan kel' — 1,3 %, kitajan kelen kantonan pagin — 1,2 %, tagalog — 1,2 %, araban kel' — 1,1 %, toižed keled — 10,5 %.

Uskondan mödhe (2011): katolikad — 39,0 %, ateistad — 23,9 %, protestantad — 20,3 %, ortodoksižed hristanuskojad — 1,6 %, toižed hristanuskojad — 6,3 %, islamanuskojad — 3,2 %, induistad — 1,5 %, sikhad — 1,4 %, buddizman polenpidajad — 1,1 %, judaistad — 1,0 %, toižed uskojad — 0,7 %.

Kanadan kaikiš surembad lidnad (enamba 500 tuh. ristituid vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe^[4], surembaspäi penembha): Toronto, Monreal', Kalgari, Ottav (pälidn), Edmonton, Mississog, Vinnipeg, Vankuver, Brampton, Gamil'ton. Nell' ristitud videspäi elädas lidnoiš.

Ižanduz

Kanad om šingotadud ma hüvänke socialiženke varatusenke. Sal'hed eksportaspäi valatoitas ižandushe znamasižešti, hot' vl 2023 import i eksport oliba läz tazoluguiš. AÜV:oiden lähižuz i torguindan kožundaktad niidenke märhapandas ekonomikan šingotest. Ižandusen päsarakod oma transportižen mašiništon pästand, himižiden substancijoiden tehmine, kaivuztegimišt, kivivoin da londuseližen gazan samine, sömtegimišt i kalanproduktad, punümbriradmine i bumagan tehmine. Fiskaline voz' zavodiše sulakun 1. päiväl.

Ižanduz om 10. surtte mail'mas nominaližen kogosüdäiproduktan mödhe, 16. surtte ostmižmahtusen paritetan mödhe. Kogosüdäiproduktan palad (vn 2017 andmused): maižanduz 1,6 %, tegimišt 28,2 %, holitišiden sfer 70,2 %.

Valdkund mülüb sätud vll 1994−2008 Pohjoižamerikan joudjaližen torguindan zonha, sen rezul'tataks irdpol'ne torguind AÜV:oidenke i Meksikanke ližadui lujas. Kanadan päeksport om avtod, kivivoi, himižed heretused, alüminii, lendimed; toine eksport — kivihil', bumag, pompad, nižu, liha, kuld. Vl 2023 importiruihe enamba kaiked nenid tavaroid: tömašinad i mašiništ, avtod da niiden palad, kivivoi torhudeks, himižed substancijad, elektruz, tavarad personaližiden kulutajiden täht. Pätorguindpartnörad: AÜV (eksportan 76,9 % läksi sihe, importan 49,2 % tuli sišpäi vl 2016), Evropan Ühtištusen mad (4,6 % i 10,8 % sil-žo vodel), Kitai (3,7 % i 13,5 %).

Homaičendad

Irdkosketused

Tobmuz

Kanadan parlamentan oficialine sait (parl.ca). (angl.) (fr.)
Kanadan ohjastusen oficialine sait (gc.ca). (angl.) (fr.)
Kanadan jenaral-gubernatoran oficialine sait (gg.ca). (angl.) (fr.)
Kanadan päministran oficialine sait (pm.gc.ca). (angl.) (fr.)

Federaližed korporacijad

Kanadan počt:an sait (canadapost.ca). (angl.) (fr.)
Kanadan radiooigendai korporacii:an sait (CBC.ca). (angl.) (fr.)

Kanad Vikiaitas

	Pohjoižamerikan valdkundad
	Pohjoižamerikan valdkundad Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (AÜV) \| Antigua da Barbud \| Bagaman Sared \| Barbados \| Beliz \| Dominik \| Dominikanine Tazovaldkund \| Gonduras \| Grenad \| Gvatemal \| Haiti \| Jamaik \| Kanad \| Kostarik \| Kuba \| Meksik \| Nikaragua \| Panam \| Sal'vador \| Sent Kits da Nevis \| Sent Lüsii \| Sent Vinsent da Grenadinad \| Trinidad da Tobago

[1] Kanadan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)

[2] Vn 1982 Kanadan Akt Vikiaitas. (angl.)

[3] Estimates of population, Canada, provinces and territories. — Statistics Canada (statcan.gc.ca). (angl.) (fr.)

[4] Population and dwelling counts, for Canada and census subdivisions (municipalities), 2011 and 2006 censuses (Ristitišt i kodielod, Kanadan valdkund i municipalitetad, voziden 2011 i 2006 rahvahanlugemižed). — Statistics Canada (statcan.gc.ca). (angl.) (fr.)

[1]

[2]

[3]

[4]