Ulrih Klepman
Od Nikolo Makijaveli poteknuva poznatata re~enica deka celta
gi opravduva sredstvata. Filozofot i avtorot od Firenca po priroda be{e pesimist koj na ~oveka
mnogu retko mu pripi{uva{e dobrina. Vo negovoto delo „Il principe”1
od 1513 god. mo‘e da se najde opisot: "Razlikata me|u ona
kako ~ovek ‘ivee i kako
~ovek treba da ‘ivee e
tolku golema {to ~ovekot
koj ne pravi ne{to {to
voobi~aeno se pravi, za
da pravi ne{to {to bi
trebalo da se pravi poskoro }e bide uni{ten
otkolku spasen, bidej}i
~ovek koj vo site oblasti
saka da stori samo dobrina }e propadne poradi
toa {to okolu nego ima mnogumina
koi ne se dobri. Zatoa eden vladetel koj saka da se oddr‘i potrebno
e da nau~i da bide vo mo‘nost da
ne bide dobar za ovaa sposobnost
da mo‘e da ja upotrebi ili da ne ja
upotrebi zavisno od nu‘nosta.# Ova
se te{ko razbirlivi zborovi osobeno zatoa {to poteknuvaat od ~ovek koj s¢ u{te veruval vo geocentri~nata pretstava za svetot. No,
sepak toj ve}e ja imal razbrano
smislata na ovie poimi vo politi~kata realnost vo toga{na Evropa:
1
“Vladetelot”
anti~kite doblesti i razlikata
me|u dobroto i lo{oto is~eznuvaa.
Vojvodite i kralevite ja koristea
sopstvenata mo} za oddr‘uvawe na
istata, res publica se pretvori vo
sredstvo, a li~nata sloboda civis
be{e ‘rtvuvana za universitas civitum.
No, blagodarenie na
boga {to svetot ne ostanal takov kakov {to bil
pred re~isi 500 godini.
Na~inot na gledawe na
rabotite i na razmisluvawe se razvival ponatamu. Na mestoto na
vojvodite dojdoa politi~arite koi bea izbrani
od strana na suverenot.
Preneseno vo dene{no
vreme, politi~arot ne
sekoga{ mo‘e da pravi samo dobrini, tuku poradi okolnostite
primoran e da stori i ne{to neprijatno. No i denes, za sebe toj ne mo‘e
da ja prisvoi re~enicata deka
celta gi opravduva sredstvata. Za
‘al, neodamna izglasaniot zakon za
pratenici vo R Makedonija sepak
kako da ja sledi ovaa misla na
Makijaveli.
Moderni filozofi i misliteli
razvile daleku poinakvi na~ini na
razmisluvawe od onoj na Makijaveli, pritoa bez sosema da se
oslobodat od negoviot na~in na
razmisluvawe. Maks Veber, german-
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 1
Ulrih Klepman
ski sociolog (1864-1929), go smeta{e socijalnoto dejstvuvawe za
zna~aen element vo svoite analizi.
Veber koj be{e pod silno vlijanie
na negovoto vreme se zalaga{e za
odgovorno dejstvuvawe na sekoj
poedinec, a osobeno na politi~arot. Negovata pretstava deka sopstvenosta so sebe nosi i odgovornost vleze duri i vo ~len 14,
paragraf 2 od germanskiot ustav. I
pokraj toa {to toj va‘i za sozdava~ot na "sloboda od vrednosti”,
sepak bez dvoumewe toj potvrdi
deka na sekoj ~ovek mu se potrebni
vrednosti vo koi mo‘e da veruva.
No koi se tie vrednosti poedine~no
toj gi ostavi otvoreni. Tokmu denes
povtorno toa treba da bidat vrednostite, koi{to kako da se ~ini
is~eznale vo o~ite na Makijaveli:
skromnosta, trudot i qubovta kon
vistinata.
Koi vrednosti i principi treba
da gi poseduva eden evropski politi~ar? I iako ne postoi nekakov
ili odreden odgovor na ova pra{awe, toa e edno od najva‘nite pra{awa voop{to. Mnogu profesii vo
tekot na nivnoto postoewe imaat
sozdadeno kodeks na vrednosti
spored koj{to opstojuvaat. Nekoi
politi~ari ‘iveat i rabotat spored nekoi nepi{ani pravila t.e
kako Velika Britanija mo‘at da se
snajdat i bez pismen ustav. Drugi,
pak, imaat potpi{ano zakonski
odredbi t.n „compliances” i od
moralni pri~ini, voop{to ne pomisluvaat na toa da gi prekr{at.
Zakonskite odredbi na 25 zemji~lenki se naj~esto tolku razli~ni
kolku i jazicite. Ottuka poteknuva
spoznanieto deka mora da bide
str. 2
Politi~ka misla
iznajdena edna edinstvena norma
ili edinstveni na~ela.
Zatoa smetam deka evropskiot
politi~ar treba da biden skromen
bez razlika od koja zemja doa|a ili
vo koj parlament sedi. Tie se
izbrani od svojot narod za da go
zastapuvaat istiot, a ne da rabotat
za sopstveni beneficii.
Evropskiot politi~ar treba da
bide vreden i svojata sila da ja
upotrebi za svojot mandat. Onoj koj
dobro raboti mo‘e toa mirno i da
go poka‘e za da mo‘e da go izdr‘i
natprevarot. Gra|aninot koj voedno
ima pravo na glas mnogu brgu }e go
prepoznae onoj koj samo navidum
raboti.
Evropskiot politi~ar treba da
e iskren i da ja sledi svojata
sovest. Ne sekoga{ }e mo‘e da go
izbegne pritisokot na partijata, no
sepak mo‘e da gi izbegne beneficiite za sebe. Smetam deka ova
govori samoto za sebe i nema potreba od dopolnitelni objasnuvawa.
Evropskiot politi~ar pokraj toa
treba da bide i transparenten i
dostapen. Gra|aninot mora da bide
vo mo‘nost da doznae {to rabotat
pretstavnicite izbrani od narodot.
Ova ne bara samo objektivno izvestuvawe vo mediumite tuku i aktivno
informirawe od strana na politi~arot. Negova odlika treba da bide
sluhot {to toj }e go poseduva za
gri‘ite i potrebite na gra|anite.
I neretko do nego toga{ }e stignat
i dobri predlozi za podobruvawe
na sostojbite.
Denes Makijaveli so negovata
poznata re~enica vo odnos na dr‘avniot rezon ve}e ne mo‘e da bide
vo pravo. Toj pretpostavi deka ~ove-
Voved
kot vo osnova ne e dobar. I mo‘ebi
ova e to~no, no samo vo mal broj
slu~ai, no ne smee da bide osnovno
pravilo. Denes vo germanskata
armija pri obuka na idnite oficeri
va‘i maksimata: "Koj saka da predvodi lu|e, mora i da gi saka lu|eto!”
Ova mo‘e i treba da va‘i i za
evropskiot politi~ar.
Abstract
Being a severe pessimist, the Florentine philosopher and writer Niccolò
Macchiavelli was conscious of the undermining of meaning in political notions
in 16th century Europe, when the distinction between good and evil was already
fading - it was him who created the well-known dictum “the end justifies the
means”. Macedonian MPs at any rate seem to take to this saying by voting
for the new law on MPs according to which they will receive the highest
pensions ever paid in Macedonia.
But what values and guidelines should 21st century European politicians
follow? Modesty is the key characteristic here, since politicians are voted for
by citizens in order to represent them and not to achieve their own good. A
European politician should work hard to fulfill his mandate, be honest and
follow his conscience. He or she should also be transparent to the citizens,
within their reach and ready to listen to their worries as well as their
suggestions. The German Army‘s tenet in the education of future officers
should also be applied by European politicians: “If you want to lead people
you have to like people!”
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 3
SODR@INA /
CONTENTS
Voved
Ulrih Klepman
Introduction
Ulrich Kleppmann
Evropski profil na politi~ar/
Profile of a European Politician
Evropeizacija na politi~kiot profil _______________________ 11
Antonio Milo{oski
Europeanization of the Political Profiles
Antonio Milososki
Politi~kite partii vo Evropskata unija i vo Evropskiot
parlament __________________________________________________ 19
Dane Taleski
The Political Parties in the European Union and in the European
Parliament
Dane Taleski
So svoj kamen po glava – kako Francija i Holandija pottiknaa
negativna slika za Evropskata unija vo tekot na debatite za nivnite
dr‘avni referendumi ____________________________________________ 27
Marat Market
Self-made Trouble – How France and the Netherlands
Have Fuelled a Negative Image of the European Union
During their National Referendum Debates
Marat Market
Liderstvoto, legitimitetot i tranzicijata ___________________ 37
Nenad Markovi}
Leadership, Legitimacy and Transition
Nenad Markovic
Spogodba za stabilizacija i asocijacija ______________________ 45
Vladimir Bo‘inovski
Stabilisation and Association Agreement
Vladimir Bozinovski
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 5
Aktuelno/Current
Aplikacija, mislewe i status na kandidat ____________________ 51
Jovan Despotovski
Application, Opinion and Candidate Status
Jovan Despotovski
"SOLIDARNOST# kako odraz na `elbite na narodite od
Isto~na Evropa za nova obedineta Evropa ____________________ 59
Aneta Stojanovska
“SOLIDARITY” as an Expression of the Needs of the Nations of
Eastern Europe for New Integrated Europe
Aneta Stojanovska
Me|unarodni organizacii/
Interna
tional Organiza
tions
International
Organizations
Evropski ombudsman ________________________________________ 63
Iskra A}imovska Maleti}
The European Ombudsman
Iskra Acimovska Maletic
Predizvici i perspektivi/
Challenges and Perspectives
Predizvikot na pregovori za ~lenstvo i institucionalniot
pristap kon zajaknuvawe na kapacitetite _____________________ 73
Ivan Damjanovski
The Challenge of Membership Negotiations and the
Institutional Approach Towards a Greater Capacity
Ivan Damjanovski
PSA i ESP: Bliski i dale~ni? _______________________________ 83
Kiril Nejkov
SAP and ENP: Close or Far?
Kiril Nejkov
str. 6
Politi~ka misla
Teorija
Teorija/Theory
Sovremeni tendencii vo teorijata na politi~koto
liderstvo __________________________________________________ 93
Vesna Zabijakin-^atleska
Current Tendencies in Political Leadership Theories
Vesna Zabijakin-Catleska
aits
Portreti
Portreti/Portr
Portraits
Evropa - otsonuvan son na @ak Delors ________________________ 99
Marko Tro{anovski
Europe – Jacques Delors’ Dream Come True
Marko Trosanovski
Recenzii
Recenzii/Recensions
"Starata# i "novata# EU me|u integracijata i
orientacijata kon suverenitet ______________________________ 103
Tina Farni
The Old and New EU Between Integration and Souvereignty
Tiina Fahrni
Dokumenti
Dokumenti/Documents
Regulativa (EK) Br. 2004/2003 na Evropskiot Parlament i
Sovetot od 4 noemvri 2003
Za pravilata na odnesuvawe na politi~kite partii na
Evropsko nivo i pravilata za nivno finansirawe ___________ 111
Regulation (EC) No 2004/2003 of the European Parliament and of the Council
of 4 November 2003
on the Regulations Governing Political Parties at European Level and the
Rules Regarding their Funding
Za avtorite/
About the authors ______________________________
117
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 7
Godina 3
Br. 11
septemvri
Skopje 2005
ISSN 1409-9853
Year 3
Nº 11
September
Skopje 2005
ISSN 1409-9853
Spisanie za politi~ko-op{testveni temi
Izdava~i :
d-r \or|e Ivanov
Ulrih Klepman
Urednici :
Dane Taleski
m-r Sandra Koqa~kova
m-r Nenad Markovi}
m-r Ivan Damjanovski
m-r Vladimir Bo`inovski
Goce Drtkovski
Adresa :
Fondacija "Konrad Adenauer#
Maksim Gorki 16 kat 3
MK-1000 Skopje
Tel.: 02 3231 122
Faks: 02 3135 290
E-mail: kas@kas.com.mk
Internet: www.kas.de
Institut za demokratija,
solidarnost i civilno op{testvo
ul. Metropolit Teodosij Gologanov 59 / 1 / 6 -13
MK - 1000 Skopje
Tel. / Faks :02 3217 080
Email: idscs@mail.com.mk
Internet: www.idsco.org.mk
Pe~at:
Vinsent grafika
Dizajn:
Natali Nikolovska
Organizacija:
Daniela Trajkovi}
Tehni~ka podgotovka:
Pepi Damjanovski
Prevod:
Marija Micevska - Kokalanova
Oliver Jordanovski
Lektura:
Pavlina Nu{eva
Stavovite izneseni vo spisanieto ne se
stavovi na Fondacijata "Konrad Adenauer# i
Institutot za demokratija, solidarnost i
civilno op{testvo, tuku se li~ni
gledawa na avtorite. Izdava~ite ne odgovaraat
za gre{ki napraveni pri prevodot.
Spisanieto se izdava 4 pati godi{no i im se
dostavuva na politi~kite subjekti,
dr`avnite institucii, univerzitetite,
stranskite pretstavni{tva vo
Republika Makedonija.
Magazine for political-societal subjects
Publishers:
Dr. Gjorge Ivanov
Ulrich Kleppmann
Editors:
Dane Taleski
Sandra Koljackova M.A.
Nenad Markovic M.A.
Ivan Damjanovski M.A.
Vladimir Bozinovski M.A.
Goce Drtkovski
Address:
Konrad-Adenauer-Stiftung
ul. Maksim Gorki 16/3
MK-1000 Skopje
Phone: 02 323 11 22
Fax: 02 313 52 90
E-mail: kas@kas.com.mk
Internet: www.kas.de
Institute for Democracy, Solidarity
and Civil Society
ul. Metropolit Teodosij Gologanov 59/1/6-13
MK-1000 Skopje
Phone/fax: 02 321 70 80
Email: idscs@mail.com.mk
Internet: www.idsco.org.mk
Printing:
Vinsent grafika
Design:
Natali Nikolovska
Organization:
Daniela Trajkovik
Technical preparation:
Pepi Damjanovski
Translation:
Marija Micevska - Kokalanova
Oliver Jordanovski
Proof reading:
Pavlina Nuseva
The viewpoints expressed in the magazine are not
the viewpoints of the Foundation "Konrad
Adenauer# and the Institute for Democracy,
Solidarity and Civil Society. They are personal
views of the authors. The publishers are not liable
for the translation errors.
The magazine is published 4 times a year
and it is distributed to political subjects, state
institutions, universities and
foreign representatives in
the Republic of Macedonia.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 9
Evropski profil
na politi~ar
Evropeizacija na politi~kiot
profil
Antonio Milo{oski
Spored objasnuvaweto na francuskiot tolkoven re~nik "Petit
Robert” (edicija 2000), terminot
"europeanization” datira nazad do
1906 godina i slu`i za opi{uvawe
na rezultatite na evropeizira~ot
("europeaniser”), zbor koj bil zabele`an u{te vo vremeto na Napoleon
i zna~el "da se dade evropski
karakter na ne{to”. Vo poslednive
desetina godini pak vo politi~kata
nauka se razviva edna nova disciplina koja go pozajmila istiot termin i e naslovena kako "evropeizacija”.
Evropeizacijata kako nau~na
disciplina, za razlika od integrativnite teorii, s¢ u{te ne ja proizvela sopstvenata teorija na evropeizacija, no sepak mnogu ambiciozno
se zanimava so baraweto na odgovor
na pra{aweto za vlijanieto na
institucionaliziranite, kako i na
neinstitucionaliziranite politiki na Evropskata unija vrz (pre)oblikuvaweto na doma{nata politika na nejzinite dr‘avi-~lenki, no
i vo zemjite nadvor od granicite na
Unijata. So toa evropeizacijata
is~ekoruva nadvor od ramkata na
teoriite na evropskata integracija,
zemaj}i ja ostvarenata integracija
(so s¢ u{te razvoen tek) na EU kako
dadena kategorija koja ponatamu se
nabquduva i kako glaven izvor vo
procesot na evropeizacija. Zna~i,
evropeizacijata e posledica na
evropskata integracija. Sledstveno, glavnoto pra{awe ve}e ne e
zo{to evropskite dr‘avi se zdru‘uvaat i otstapuvaat del od svoite
suvereni nadle‘nosti na zaedni~kite institucii vo ramkite na EU,
tuku {to se slu~uva na relacijata
EU - nacionalna dr‘ava, otkako
evropskite institucii edna{ }e se
vostanovat? Nakratko, evropeizacijata se zanimava so prou~uvaweto na preoblikuvaweto i izmenite {to dejstvuvaweto na EU gi
predizvikuva vo doma{nata politika na edna dr‘ava. Ponatamu, se
razglobuvaat mehanizmite pri
procesot na evropeizacija, i se
odgovara na pra{awata koj evropeizira, koj se evropeizira i do koe
skalilo. Se istra‘uva vlijanieto
na EU vrz preoblikuvaweto na
politi~kite institucii i administrativniot aparat (Goetz, Knill), vrz
nacionalnite parlamenti (Auel),
vrz nacionalnite partii (Mair), vrz
odnosot na centralnata so lokalnata vlast (Jeffrey). Sepak, najgolemiot del od studiite za evropeizacija se posveteni na vlijanieto
{to EU-politikite go ostvaruvaat
vrz oblikuvaweto i menuvaweto na
nacionalnite politiki (Cowels,
Caporaso, Risse, Featherstone, Radaelli).
Se razbira, vo sekoja od ovie
relacii se prou~uva dvostranoto
vlijanie, od EU kon nacionalnata
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 11
Antonio Milo{oski
dr‘ava (top-down) i od nacionalnata dr‘ava kon EU (bottom-up), so
toa {to top-down pristapot ima
daleku pobogat opseg i materijal za
obrabotka. I, iako ima razli~ni
pristapi i sprotivstaveni gledi{ta okolu opsegot na evropeizacijata, sepak edna od naj{iroko
prifatenite definicii za nea ja
dava Radaelli, vo koja toj evropeizacijata ja opi{uva kako:
"proces na (a) sozdavawe, (b)
rasprostranuvawe i (v) institucionalizirawe na formalni i
neformalni pravila, proceduri,
politi~ki paradigmi, stilovi,
‘na~ini na pravewe na ne{tata’ i
zaedni~ki ubeduvawa i normi koi
najprvin, se definirani i konsolidirani vo kreiraweto na javnata
politika i politi~kiot `ivot na
EU, a potoa inkorporirani vo logikata na doma{niot nastap, identiteti, politi~ki strukturi i vladini politiki1.#
S¢ na s¢, procesot na evropeizacija se prepoznava po izmenite i preoblikuvawata na doma{nata politi~ka slika nastanata pod
vlijanie na Evropskata unija kako
integriran zbir na institucii,
normi, vrednosti i na~ini na vodewe politika. Razbirlivo, dr‘avata vo koja se odviva procesot na
evropeizacija treba da e ili ~lenka na EU, no mo‘e i da ne e nejzina
~lenka, tuku dr‘ava koja gravitaciski silno e povrzana so politi~kata dinamika vo Unijata. Taka,
evropeizacijata e proces {to se
slu~uva ne samo vo zemjite-~lenki,
1
str. 12
Radaelli, 2003
Politi~ka misla
tuku i vo zemjite-kandidatki za
~lenstvo vo EU (Romanija, Bugarija,
Hrvatska i Turcija), vo zemjite
potencijalni kandidatki (Makedonija i drugite dr‘avi od Zapaden
Balkan), no i vo zemjite koi se
razvieni demokratii, no s¢ u{te
smetaat deka ne treba da stanat del
od EU (Island, Norve{ka i [vajcarija). Vo nasoka na poslednata grupa
na dr‘avi kako najsve‘ primer za
evropeizacija na doma{nata politika mo‘e da se smeta skore{noto
pristapuvawe na [vajcarija kon
bezviznata [engen-zona na EU, iako
dr‘avata ne e integrirana vo EU.
Koga stanuva zbor za zemjite koi
s¢ u{te ne se, a imaat ambicija da
stanat, ~lenki na EU, evropeizacijata e poizrazena zatoa {to ovie
zemji neizbe‘no se podlo‘eni na
principot na kondicionalitet,
ispolnuvawe na opredelenite politi~ki kriteriumi, prisposobuvawe na zakonodavstvoto, kako i
pridr‘uvawe na na~elata na dobrososedstvo i regionalna sorabotka.
Vo odnosot kon niv EU ima silno
vlijanie tokmu zaradi nivnata
aspiracija {to pobrzo da stanat
del od Unijata. Vo sekoj slu~aj,
stepenot i dinamikata na evropeizacijata zavisat od prethodnata
neusoglasenost na doma{nite so
evropskite standardi (kolku e
pogolema neusoglasenosta, tolku e
povidliva evropeizacijata), no,
sekako zavisat i od goleminata na
zemjata, od silinata na pritisokot
od EU, od goleminata na ambicijata
da se stane del od EU, od razvienosta na politi~kata svest za EU,
kako i od politi~kata kultura.
Pritoa, evropeizacijata ne e samo
Evropeizacija na politi~kiot profil
rezultat na pritisok, tuku e rezultat i na dobrovolno prisposobuvawe i racionalen politi~ki izbor, koj se dvi‘i me|u kalkulacijata za polzata {to od toa }e ja
ima politi~arot t.e. politi~kata
partija i benefitot {to od evropeizacijata bi go steknala dr‘avata.
Vo teorijata, evropeizacijata se
nabquduva od pove}e aspekti: kako
na~in na upravuvawe, kako institucionalizacija, kako socijalizirawe i kako politi~ki diskurs.
Evropeizacija na partiskiot
politi~ki profil
Predmet na interes na ovaa
analiza e tokmu inkorporiraweto
na "na~inite na pravewe na ne{tata”, politi~kite paradigmi i
stilovi vo politi~kata logika na
doma{nite partii i menuvaweto na
nivniot politi~ki profil. Toa
menuvawe na politi~kiot profil
sekako ne podrazbira napu{tawe na
nacionalnite politi~ki temi, koi
i ponatamu ostanuvaat da bidat
naj{irok izvor na legitimitetot,
tuku zna~i vklu~uvawe na pra{aweto za Evropa (EU) kako del od doma{noto politi~ko razmisluvawe
i govor (diskurs). Taka, dinamikata
na EU, pomalku ili pove}e, stanuva
del od politi~kiot profil na
politi~kite partii i na nivnite
glavni akteri. So toa socijalnopoliti~kata dinamika na integracijata na EU, filtrirana preku
osobenostite na doma{nata politi~ka scena i instituciite, direktno vlijae na oblikuvaweto i preoblikuvaweto na doma{nata politika. Rezultatot e zgolemuvawe na
upotrebata na EU vo partiskite
programi, na EU kako ideja, kako
re{enie, kako model, kako retorika, kako stil na politika, pa duri
i kako izvor na legitimitet na doma{nata politi~ka scena. Se menuva i na~inot na igrawe vo politikata, pri {to celta na partiskite
eliti e da se postigne nivo (ili
barem da se ostavi vpe~atok) na
evropski pristap kon politi~kite
raboti. Imaweto evropski imix
stanuva va`no pra{awe, a evropskiot vokabular i terminologija s¢
pozasileno penetrira vo re~nikot
na doma{niot politi~ar.
Iako evropeizacijata ne ja menuva organizacionata struktura na
partiite, sepak taa vlijae na partiskite normativi, so toa {to referencite za EU stanuvaat ~est del
od partiskite programi, a neretko
i od partiskiot statut. Ponatamu,
povrzuvaweto na doma{nite partii
so srodnite evropski partii i
nivnite grupi vo Evropskiot parlament (EPP, PES, ALDE, Greens-EFA
i dr.) stanuva osobeno va‘no za
nacionalnite partii, i istite vlo‘uvaat golemi napori da se zdobijat so pridru‘en ili polnopraven status vo ovie klubovi. No,
bidej}i vo ovie organizacii, spored
re~nikot na Radaelli, odredeni
"paradigmi, stilovi, ‘na~ini na
pravewe na ne{tata’ i zaedni~ki
ubeduvawa i normi” se ve}e definirani i konsolidirani, doma{nite partii koi sakaat da pristapat
najprvin treba, da se prisposobat i
site ovie pi{ani i nepi{ani normi
da gi inkorporiraat vo svojot sistem na vrednosti. Za vozvrat, partiite mo‘at da o~ekuvaat politi~ka
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 13
Antonio Milo{oski
poddr{ka, olesneti kontakti vo EU
i evropski legitimitet za doma{na
upotreba, {to ja pravi evropeizacijata na nivniot politi~ki
profil isplatliva zada~a. Istovremeno, prisustvoto na sredbite
so evropskite partiski klubovi i
pribli‘uvaweto do niv, go olesnuva uvozot na evropskite temi na
doma{nata politi~ka scena. Po~esto se diskutiraat politikite na
EU, a evropskite politi~ki vrednosti s¢ pointenzivno vlijaat na
pro{iruvaweto na tesnite nacionalni tolkuvawa na odredeni otvoreni pra{awa. S¢ na s¢, so zgolemuvaweto na zna~eweto i na ulogata
na EU, se slu~uva edno menuvawe na
politi~kata okolina, i povidliv
prodor na evropeizacijata. Zatoa,
politi~kite partii se trudat pozitivno da odgovorat na ovie menuvawa na okolnostite i imaat dovolno
golem "pottik i motivacija da se
usoglasat so izmenite” 2 koi se
pri~ineti od politi~kata i ekonomskata dinamika na integracijata vo
EU.
Ovaa dinamika na prisposobuvawe i (pre)oblikuvawe na profilot na politi~kite partii naj~esto odi raka pod raka so porastot
na javnata svest za EU. Iako politi~kite eliti se tie koi se najvidlivi nositeli na evropeizacijata
na doma{en teren, sepak i mediumite, stranskite diplomati, evropskite politi~ki fondacii i nevladiniot sektor, isto taka, igraat
golema uloga vo uvozot i rasprostranuvaweto na svesta za Evropa, i
nejzinite normi i vrednosti. Vo
odnos na Makedonija, dovolno e da
2
str. 14
Ladrech, 2002
Politi~ka misla
se napravi sporedba na referencite kon EU i evropskite politi~ki
vrednosti vo doma{nite vesnici
objaveni vo 1994, 1998 i 2004 godina, za empiriski da se utvrdi
dinamikata na navleguvaweto na
Evropa kako ideja, kako tema, i kako
poznavawe kaj doma{nata javnost.
Dodeka vo prvite 5-6 godini po
osamostojuvaweto na Makedonija,
Evropskata unija i slu~uvawata vo
nea bea nastani od sekundarna
va‘nost, denes nesomneno toa se
nastani od primarna va‘nost. I toa
ne samo vo obrabotkata na nadvore{nata politika, tuku i vo diskursot na doma{nite politi~ki temi.
Do istiot zaklu~ok mo‘e da se dojde
dokolku se sporedat i programite
i deklaraciite i govorite na relevantnite politi~ki partii i doma{ni politi~ari od izbornite
kampawi vo 1994, 1998 i 2002 godina. Ako do po~etokot na 1993 g. glavnata doma{no-nadvore{na politi~ka tema be{e dali da se ostane
vo nekoja poinakva forma na Jugoslovenskata federacija ili da se
dograduva nezavisnosta na dr‘avata, od parafiraweto na Dogovorot za stabilizacija i asocijacija
(2000 g.) pa navamu, EU, bez konkurencija, e politi~ka top-tema. Ako
vo prvata polovina od osamostojuvaweto do denes percepcijata na
EU od doma{nata politi~ka klasa
be{e poramnodu{na (silna ekonomska zaednica na koja mo‘e, no i ne
mora da £ se pripa|a), vo vtorata
polovina, a osobeno denes, na EU se
gleda kako na entitet so koj Makedonija bezuslovno mora da se obedini. Vakvoto menuvawe na doma{nata percepcija e i najdobar dokaz
za postepenoto evropeizirawe na
Evropeizacija na politi~kiot profil
politi~kiot profil na nacionalnite politi~ki akteri. Sekako,
pri vakvite sporedbi i analizi
treba da se obrne vnimanie na toa
deka evropeizacijata na politi~kite partii na po~etokot e samo,
ili prete‘no, nominalna (svedena
na retorika bez dejstvo), no so
zgolemuvaweto na prisustvoto na
EU, so pro{iruvaweto na nejziniot
nadzor nad politi~kite ~initeli i
so rasteweto na evropskata svest
kaj javnosta, evropeizacijata stanuva i realna.
Spored ovaa logika, vo sledniot
period mo‘e da se o~ekuva s¢
povidlivo evropeizirawe na politi~kite partii vo Republika Makedonija, a osobeno na nivnite politi~ki eliti. ]e se evropeiziraat ne
samo doma{nite politi~ki temi koi
}e bidat predmet na diskusija, tuku
}e se evropeizira i samiot na~in
na diskusija. Evropskite temi (i ne
samo temata za integracijata vo EU)
podinami~no }e stanuvaat del od
partiskite deklaracii i programi.
Vakviot tek }e bide odbele‘an so
s¢ poizrazena pro-evropska orientacija na relevantnite politi~ki
partii i nivno s¢ pogolemo polzuvawe na Evropa kako tema od koja
mo‘e da se crpi izvesen politi~ki
legitimitet. No, evropeizacijata na
doma{nata politika ne zna~i deka
partiite }e dobivaat samo proevropski profil. Tuka ostanuva
otvorena i mo‘nosta za pojavuvawe
na novi partii ili menuvawe na
kursot na nekoi pomali ili pogolemi i ve}e postoe~ki partii vo
nasoka na evro-skepticizmot. Primerite na partijata na Le Pen vo
Francija i na Hajder vo Avstrija,
kako i onoj na Ligata na polskite
familii od Polska, se dobri primeri za toa deka evropeizacijata na
doma{nata politi~ka scena ja
otvora mo‘nosta za pojava na evroskepticite, vo borbata da se osvoi
prazniot politi~ki prostor.
Evropeizacija na na~inot na
vodewe politika
Iako kaj zemjite-aspiranti za
~lenstvo vo EU poizrazeno mo‘e da
se zabele‘i, sepak evropeizacijata
e ‘iv proces i vo evropskite zemji
-~lenki. I toa vo sekoja oblast:
politika kon ‘ivotnata sredina,
regionalnata politika, dano~nata
politika, nadvore{nata politika
itn. Dobri primeri za ova se reformata na danskiot dano~en sistem vo
1993 g., i osobeno evropeiziraweto
na avstriskata nadvore{na politika po 1995 g. Imeno, pred da stane
~lenka na EU, neutralnosta na
Avstrija be{e temelnata vrednost
na nejzinata nadvore{na politika.
U{te za vreme na pregovorite za
~lenstvo se otvori javna diskusija
za toa dali zemjata mora da se
prisposobi kon vospostavenata
zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika (CFSP) na EU. Unijata ne ostava{e mo‘nost za otstapki, pa preoblikuvaweto na pristapot i tolkuvaweto na „svetiot
princip na neutralnost” od strana
na doma{nite politi~ki partii
be{e preostanata opcija. Denes,
u~estvoto na Avstrija vo evropskata CFSP e prifatena vrednost
vo doma{niot profil vo odnos na
nadvore{nata politika (pr.: porane{nata avstriska ministerka za
nadvore{ni raboti, Ferrero-Waldner
denes e odgovorna za nadvore{nite
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 15
Antonio Milo{oski
str. 16
odnosi vo Evropskata komisija), a
principot na neutralnosta stesneto se tolkuva samo kako militaristi~ka neutralnost3.
Koga stanuva zbor za na~inot na
vodewe politika, i povtorno vo
kontekst na nadvore{nata politika, dobar primer za vlijanieto na
procesot na evropeizacija se odnosite me|u Grcija i Makedonija.
Sozdavaweto na sporot za imeto na
Republika Makedonija, neprijatelskiot odnos i nalo‘uvaweto na
ekonomskata blokada od strana na
oficijalna Atina vo periodot 199194 godina, be{e primer za toa kako
edna zemja-~lenka na EU mo‘e da
praktikuva nadvore{na politika
vostanovena nadvor od evropskite
normi, principi i demokratski
vrednosti. EU ne uspea da go spre~i
vakviot nastap na sopstvenata
zemja-~lenka. Sepak, so izoliraweto na zemjata vo evropskiot
klub, so glasnata prozivka i javna
kritika i so uka‘uvawata deka toa
mo‘e duri i da gi zagrozi ekonomskite pridobivki koi Grcija gi
koristi od Unijata, EU uspea da ja
natera gr~kata politi~ka elita da
sfati deka nivnata dr‘ava mo‘e
premalku da dobie, a premnogu da
izgubi so praktikuvaweto na etnonacionalizmot vo nadvore{nata
politika. Spored normite i vrednostite ve}e definirani i vospostaveni vo EU, sorabotkata sekoga{
e postavena pred neprijatelstvata,
dijalogot pred konfliktot, a komromisot pred nepopustlivosta.
Istovremeno, sozdavaweto i delumnoto institucionalizirawe na
CFSP na EU, opredeli zaedni~ki
normi, vrednosti i na~ini na pravewe na ne{tata, {to podrazbira
deka nacionalnata nadvore{na
politika ne mo‘e sosema da se
izdvoi od nadvore{nata politika
na EU, a u{te pomalku da zazeme
sprotiven tek. Novata generacija
na politi~ari vo Grcija, od Simitis
pa navamu, dobro ja vladee ovaa
lekcija, pa zatoa denes, i pokraj s¢
u{te otvorenoto pra{awe za imeto
nema eskalacija na odnosite so
Republika Makedonija. Sporot
egzistira, no ve}e ne ja popre~uva
sorabotkata i dijalogot, i ne e
izvor na neprijatelstva. Zatoa, vo
sporedba so prethodniot na~in na
vodewe na nadvore{nata politika,
Loakimidis so pravo tvrdi deka edno
od „najzna~ajnite slu~uvawa vo
izminatite godini e postojaniot
napredok kon evropeizacija na
gr~kata nadvore{na i bezbednosna
politika”.4
I toa ne se slu~uva samo vo
odnos na gr~kiot, tuku, isto taka, i
vo odnos na makedonskiot na~in na
vodewe na nadvore{nata politika.
Za razlika od pred desetina godini
koga glavnata poenta vo izjavite na
makedonskite funkcioneri be{e da
se demonstrira tvrdata pozicija i
nepopustlivosta, denes vo izjavite
za istiot spor provejuva tonot na
spremnosta da se iznajde zaedni~ko
re{enie. Koga izbuvna sporot glavnata sodr‘ina na porakite be{e
deka nema mesto za kompromis,
sprotivno od dene{nite nastapi
koi ja potenciraat podgotvenosta za
kompromisno re{enie. Pred desetina godini glavnata izjava za
sporot be{e deka „nema pregovori
3
4
Falkner, 2001.
Politi~ka misla
Loakimidis, 2000
Evropeizacija na politi~kiot profil
za imeto”, dodeka denes taa otprilika glasi deka „nie sme konstruktivnata strana vo pregovorite”.
Vtoriot pokazatel za evropeizacijata vo ovoj pravec e celnata
grupa na dadenite izjavi vo vrska
so sporot. Dodeka pred desetina
godini izjavite, glavno, bea nameneti za doma{nata publika, denes
vo dobar del politi~kata javnost vo
EU (Brisel), isto taka, e celna
grupa pri objasnuvaweto na poziciite na sprotivstavenite strani
vo sporot. I za gr~kite, a vo poslednite godini i za makedonskite
politi~ari, Brisel s¢ pove}e pretstavuva politi~ki centar od kade
{to se crpe eden skromen del od
politi~kiot legitimitet. Iako
nacionalnata publika s¢ u{te
pretstavuva izvor na najgolemiot
del od legitimitetot za doma{nite
politi~ari, udelot na EU vo ovoj
pravec postojano se zgolemuva.
Zatoa i se ~uvstvuva potrebata kaj
doma{niot politi~ar da ja ubedi
politi~kata javnost vo EU vo svojata (i na svojata politi~ka partija)
kooperativnost. Koga se ~itaat
najsve`ite izjavi vo vrska so sporot za imeto, ednostavno, se dobiva
vpe~atok deka denes politi~arite
i od dvete zemji se natprevaruvaat
vo toa koj }e ostavi posilen vpe~atok na konstruktivnost i spremnost za kompromis - i voedno, koj
polukavo }e uspee na drugiot da mu
go nametne imixot na nekonstruktivna strana pred evropskata publika. Zo{to e toa taka? Zatoa {to
konstruktivnosta i podgotvenosta
za iznao|awe na zaedni~ki re{enija se ve}e del od logikata na
politi~ka dinamika na EU, i na
samata nejzina integracija vo celi-
na. Zna~i, politi~arite od dvete
zemji se trudat, formalnite i
neformalnite pravila, proceduri,
politi~kite paradigmi, stilovite,
i ‘na~inite na pravewe na ne{tata’
(vo slu~ajov na~inot na vodewe na
nadvore{nata politika), da gi
inkorporiraat vo sopstveniot
na~in na vodewe politika. Ova e
eden mnogu dobar primer za toa kako
procesot na evropeizacija vlijae na
na~inot na vodewe politika. Vakviot na~in na evropeizacija sosema
odgovara na ona {to Ladrech go
opi{uva kako „proces koj go preorientira pravecot i oblikot na politikata do toj stepen {to politi~kata i ekonomskata dinamika na
EU stanuvaat del od organizacionata logika na nacionalnata
politika i na vodeweto politika”5.
Evropeizacijata ja menuva politi~kata kultura, i vlijae vrz pristapot na akterite od doma{nata
politika kon pra{awata od nadvore{nata politika. Sepak, ne mo‘e
da se o~ekuva deka evropeizacijata
sama po sebe }e gi re{i otvorenite
pra{awa, no mo‘e da se o~ekuva
ovoj proces da pomogne za sozdavawe poprijatna atmosfera za
iznao|awe re{enie, ili vo najmala
raka da ja spre~i eskalacijata na
otvorenite pra{awa. Toa vpro~em
e i del od ve}e vospostaveniot
evropski politi~ki profil.
Zaklu~ok
Evropeizacijata na politi~kiot
profil e proces koj{to se slu~uva
vo samata Evropska unija, no i
nadvor od granicite na EU. Sled5
Ladrech, 1994
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 17
Antonio Milo{oski
stveno, na evropeizacija mo‘e da se
gleda i kako na izvozen produkt na
ve}e postignatata integracija na
EU. Otkako pi{anite i nepi{ani
pravila, proceduri, politi~ki
paradigmi, stilovi, ‘na~ini na
pravewe na ne{tata’, ubeduvawa i
normi }e se definiraat i vospostavat na nivo na EU, istite se
prenesuvaat vo zemjite-~lenki na
EU, no i uspe{no se izvezuvaat i
nadvor od granicite na Unijata. Toa
e del od procesot koj{to vlijae vrz
(pre)oblikuvaweto na doma{nite
politiki i politi~kite profili na
zemjite koi s¢ u{te ne se ~lenki na
EU, no silno gravitiraat okolu
nejzinata politi~ka dinamika.
Zgolemenata upotreba na EU
kako politi~ka sodr‘ina vo diskursot na politi~kite partii vo
Republika Makedonija jasno go
poso~uva menuvaweto na doma{niot politi~ki profil kako posledica na politi~kata dinamika vo
EU. Toa ne ja menuva samo sodr‘inata na politikata, tuku i na~inot
na nejzinoto vodewe. Sledstveno,
mo‘e da se zaklu~i deka evropeizacijata na profilot na politi~kite partii vo edna dr‘ava
paralelno vodi kon pogolemo ili
pomalo evropeizirawe i na na~inot
na politikata na dr‘avata kon
drugite dr‘avi koi se ~lenki na EU,
ili silno gravitiraat okolu oskata
na nejzinata politi~ka i ekonomska
dinamika. Sepak, evropeizacijata
na politi~kiot profil ne zna~i
denacionalizacija na nacionalnata
politika, tuku obratno - ovoj proces, treba da se nabquduva kako
nacionalizacija na evropskata
politika i nejzino prisposobuvawe
vo doma{nite okolnosti. Evropskite vrednosti i stilovi stanuvaat del od doma{nata politi~ka
logika, davaj}i i evropski beleg na
nacionalnata politi~ka kultura.
Abstract
The author writes about the concept of Europeanization, a young political
science discipline that gains on popularity within the recent studies EU
integration. Though there are different definitions what it actually is, in its
essence the Europeanization represents a process that causes changes in
the domestic political system as a result of the EU-integration dynamic.
Further, this process works not only in the EU-member states, but also beyond
the EU political boundaries i.e. in the countries that enjoy EU-candidate, or
EU-potential-candidate status. In that context the paper analyses the
Europeanization influence upon the changes of the parties’ political profiles
and the way of policy-making in Macedonia. Using the examples of Austria,
and particularly of Macedonia and Greece (changed attitude toward the
name-dispute), the author provides evidence about the Europeanization
influence in the re-shaping of the national foreign policy discourse, and its
domestic actors. In short, this is an attempt to prove how and to what extend
EU-consolidated norms and beliefs are becoming incorporated in the logic
of national political logic, and what changes it brings to the political profiles
of domestic actors.
str. 18
Politi~ka misla
Dane Taleski
Evropski profil
na politi~ar
Politi~kite partii vo Evropskata
unija i vo Evropskiot parlament1
"Politi~kite partii na evropsko nivo se va`en faktor na
integracija vo samata Unija. Tie pridonesuvaat vo formiraweto
na evropska svest i vo izrazuvaweto na politi~kata volja na
gra|anite na Unijata.” - ~len 191 stav 1,
Dogovor za sozdavawe na Evropska zaednica
Voved
Objasnuvaweto deka sistemot i
instituciite na Evropskata unija se
sui generis e prvoto vovedno i op{to
prifateno zapoznavawe so ovoj
fenomen. Istovremeno, toa e i
najkoncizno i najprecizno objasnuvawe. Integrativnite procesi
sozdavaat supranacionalni institucii i pravila na igra koi mora da
bidat prifateni od site nacionalni i subnacionalni elementi vo
zemjite-~lenki. Vakviot proces
~esto se ozna~uva i kako evropeizacija. No sekoja akcija ima i svoja
reakcija.
Vo ovoj esej }e gi objasnam specifikite na transnacionalnata sorabotka na politi~kite partii na
nivo na EU. Isto taka, }e go prika‘am i nivnoto funkcionirawe vo
Evropskiot parlament. Dejstvuvaweto i vo dvata slu~aja e reakcija na evropeizacijata. Zaklu~okot
treba da ponudi objasnuvawe deka
evolucijata na EU i politi~kiot
1
Tekstot e prisposoben del od magisterskata teza na
avtorot “Evroskepti~nite politi~ki partii vo
Evropskiot parlament po evropskite izbori vo 2004
godina” izrabotena vo sklop na evropskite studii na
Centarot za evropski integracii pri Univerzitetot
Fridrih Vilhelms vo Bon.
proces na evropeizacija e dinami~en i dvostran proces. Osven
vlijanieto "odozgora”, od supranacionalnite institucii, ne smee
da se zanemari odgovorot "odozdola”, t.e prisposobuvaweto na
postoe~kite institucii. Od toj
aspekt postoe~kite nacionalni
institucii samostojno ili kolektivno, vo slu~ajot so politi~kite
partii, prifakaj}i ja evropeizacijata sozdavat novi institucii
i pravila na igra.
Politi~kite partii vo EU
Politi~kite partii denes se
sostaven del na demokratijata. Vo
demokratski politi~ki sistemi tie
gi namaluvaat tro{ocite na op{testveno dejstvuvawe vo izbornata,
parlamentarnata i vladinata arena i pomagaat da se nadminat dilemite na kolektivna politi~ka
akcija (Müller 2000). Partiite ne se
samo objekt na politi~kiot sistem
na EU, tuku se i subjekt koj predizvikuva promeni na toj sistem. Tie
imaat glavna uloga vo zajaknuvaweto na neformalnata integracija na EU, sozdavaj}i koalicii
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 19
Dane Taleski
i mre‘i preku koi se pribli‘uvaat
razli~nite nacionalni politi~ki
eliti (Johanson 1998). Preku svoite
dejstva partiite, sepak se trudat da
gi sledat svoite prioriteti, da gi
ostvarat nivnite celi i da imaat
kolku {to e mo‘no pogolema korist.
Partiite na nivo na EU treba da gi
zadovolat slednite kriteriumi: da
se registrirani vo zemja-~lenka na
EU, da imaat pretstavnici od
barem edna ~etvrtina od site zemji~lenki ili da dobile minium 3% na
poslednite izbori za Evropskiot
parlament (EP) povtorno vo najmalku edna ~etvrtina od zemjite~lenki, da gi po~ituvaat na~elata
na EU i da imaat namera da u~estvuvaat na izborite za EP (EU 2003).
Nametnatite kriteriumi se kumulativni, {to zna~i deka politi~ka
partija na nivo na EU mo‘e da se
javi preku proces na transnacionalna partiska sorabotka ili so sozdavawe na partiski ogranoci na
odredena nacionalna partija vo
edna ~etvrtina od zemjite-~lenki
na EU. Prvata opcija e daleku
popragmati~na i pobliska do duhot
na integrativnite procesi na EU.
Pred formiraweto na EU politi~kite partii nemaat poka‘ano
golem interes da formiraat pocvrsta transnacionalna sorabotka.
Takvata sorabotka ima svoi koreni
od Sobranieto na Evropskata zaednica za jaglen i ~elik (EZJ^), a
prvite transnacionalni koalicii
se oformeni pred prvite direktni
izbori za EP vo 1979 (Weidenfeld and
Wessels 2003, 154; Johansson 1998).
Po ovie izbori politi~kite partii
go prifatija noviot partiski sistem i po~naa da se prisposobuvaat
na nego (Hix and Lord, 1997, 14 - 15).
str. 20
Politi~ka misla
Nekoi avtori smetaat deka prisposobuvaweto zapo~na podocna so
zgolemuvaweto na legislativnite
kapaciteti na EP (Kreppel 2002).
Transnacionalnite politi~ki partii vo EU se nao|aat pome|u nacionalnite politi~ki partii i prateni~kite grupi vo Evropskiot parlament. Partiskite semejstva na
socijalistite, liberalite i hristijandemokratite prvi formiraa
transnacionalni partiski federacii (Hix and Lord, 1997, 63). Vo
po~etokot na 90-tite godini na 20tiot vek i partiite na zelenite
formiraa svoja partiska federacija. Deneska ~etirite federacii na EPP, PES, ELDR i EFGP2 se
edinstvenite transnacionalni
partiski koalicii vo EU, no otvoreni se i za partii od zemji koi s¢
u{te ne se ~lenki na EU. Karakteristi~no za ovie koalicii e toa
{to tie ne se vrzani za odreden
izboren proces ili za nekoja posebna parlamentarna arena, a ne se
ni finansiski nezavisni (Ibid). No
od juli 2004 god. Statutot na evropskite politi~ki partii predviduva
finansii od buxetot na EU za
partiite na nivo na EU (Corbett
2005). Transnacionalnite koalicii
so ova do-bivaat izvesna finansiska nezavisnost, bidej}i parite
treba da bidat nameneti za politi~kite programi i celi na evropskite partii, a ne za nacionalnite
partii. Ova mo‘ebi }e bide i eden
motiv pove}e za nacionalnite
politi~ki grupi vo EP da oformat
2
EPP - Evropska narodna partija, www.eppe.org;
PES - Partija na evropski socijalisti, www.pes.org;
ELDR - Evropski liberaldemokrati, www.eldr.org; i
EFGP - Evropska federacija na zeleni partii,
www.europeangreens.org.
Politi~kite partii vo Evropskata unija i vo Evropskiot parlament
pocvrsti transnacionalni koalicii.
Glavnite motivi za sozdavawe
na partiski federacii se mo‘nostite za vleguvawe vo EP i
vlijanie na toa nivo vo sistemot na
EU. No federaciite vo svoeto
funkcionirawe se soo~uvaat i so
brojni problemi, kako na primer:
razli~ni ideolo{ki celi i politi~ki preferenci, razli~ni ekonomski stavovi, razli~ni stavovi
kon religijata i op{testvoto,
razli~ni pogledi kon stepenot na
integracija na EU i pra{awata od
nacionalen interes (Johansson
1997). Nekoi od pote{kotiite se
inherentni na specifikite na
partiskite federacii t.e. na specifikite na politi~kiot sistem na
EU. Partiskite federacii nemaat
masovno ~lenstvo, a politi~kata
mo} na EP e razli~na od onaa na
nacionalnite parlamenti, dodeka
afinitetite na nacionalnite partii ~esto se ograni~eni od kulturni, teritorijalni ili nacionalni interesi (Hix and Lord 1998, 92).
Strukturata na postoe~kite koalicii otprilika e ista i se sveduva
na postoewe na pretsedatel, potpretsedatel i Izvr{en komitet.
Osven toa odr‘uvaat partiski
kongresi za odreduvawe na dolgoro~nite celi, izbirawe na pretsedatel i podgotovka za izborite za
EP. Vo svoeto funkcionirawe tie
se "~ador-organizacija koja obedinuva pove}e partii vo nacionalnite institucii i instituciite na
EU” (Hix and Lord 1997, 64). Transnacionalnite partiski koalicii
duri i gi nadminuvaat federaciite.
Poto~no bi bilo da se ka‘e deka se
pojavuvaat transnacionalni mre‘i
preku koi prominentni politi~ari
gi koordiniraat svoite, inaku
nezavisni stavovi i preku koi
sorabotuvaat na pra{awa povrzani
so EU (Ladrech 1998, 72). Nivnata
interakcija ne e samo vo partiskite
federacii, tuku prodol‘uva i vo
me|uvladinite odnosi ili vo bilateralnite partiski odnosi.
Od postoe~kite federacii deneska EPP ja ima najgolemata partiska grupa vo EP vklu~uvaj}i pratenici od site zemji-~lenki na EU.
Po izborite od 2004 godina EPP
dobi 267 pratenici i kontrolira
37% od glasovite vo EP. Najgolema
nacionalna delegacija e Germanskata demohristijanska CDU/CSU, a
i pretsedatelot na EPP Hans-GertPoettering e od ovaa partija (EPP
2005). S¢ do 1980 god. EPP be{e
sostavena samo od demohristijanski partii. No duri i pred 60-tite
godini na 20-tiot vek demohristijanskite i konzervativnite partii3 imaa bliska sorabotka po~nuvaj}i od nivoto na partiskite
podmladoci, organiziraj}i zaedni~ki konferencii, sorabotuvaj}i
vo EP, pa duri i ostvaruvaj}i
sredbi i koordinacii pome|u liderite na politi~kite partii
(Johansson 1997). Vo 80-tite godini
na 20-tiot vek pratenicite od konzerativnite partii vo EP imaa
predlozi za pobliska sorabotka, no
EPP ne poka‘a pogolem interes
(Ibid, 78 - 85). No so tekot na vremeto
i razli~nite promeni vo EU, EPP
po~ustvuva potreba da gi promeni
svoite pozicii i da se otvori kon
3
Terminot konzervativni partii naj~esto se odnesuva
na britanskite torievci i na konzervativcite od
Danska, no i na drugite partii koi bea del od
delegacijata na konzervativni partii vo EP
(Johansson 1997).
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 21
Dane Taleski
konzervativnite partii. So samoto
toa EPP se pretvori vo {iroka
koalicija na partii od desna provinencija karakterizirana kako
"Narodna partija” koja prete‘no e
prikloneta kon hristijanskite i
demokratski vrednosti i so silni
federalni afiniteti (Jansen 1998,
109). Novata koalicija oficijalno
be{e formirana vo 1992 godina,
tokmu pred izborite za EP vo 1994
god. (Johansson 1997, 97 - 100).
Pokraj toa {to integracijata na konzervativnite partii be{e vo tek,
EPP silno vlijae{e na ideolo{kite promeni vo soodvetnite nacionalni partii vo [panija, kako i na
promenite na liderite vo Velika
Britanija4. Ova se dobri primeri
za vlijanie na partiskite transnacionalni federacii kon nacionalnite politi~ki partii. Pozicijata na EPP ja reflektira nivnata proevropska orientacija za
federalna EU. Vo princip tie se
zadovolni so ekonomskite politiki
na EU i se zalagaat za pogolema
uloga na EP vo legislativnite
postapki, za zgolemuvawe na zaedni~kite akcii vo sferata na ZNBP,
kako i za pogolema harmonizacija vo
sferata na pravda i vnatre{ni
raboti (Ladrech 1998, 79 - 80). Od
partiite vo Republika Makedonija,
VMRO-DPMNE u{te od 1997 god.
odr‘uva sorabotka so EPP, no s¢
u{te ne e ~len na ovaa federacija.
PES ja ima vtorata po golemina
partiska grupa vo EP. Preku svoite
201 pratenik od 23 zemji-~lenki na
4
str. 22
[panskata Partido Popular pred da bide primena vo
EPP mora{e da poka‘e deka gi ima napu{teno svoite
prethodni cvrsti desni~arski pozicii, a uslovot za
britanskite konzervativci pokraj smenata na
Margaret Ta~er so Xon Mejxor be{e i prifa}aweto
na poinakva Evropska politika (Jansen 1998).
Politi~ka misla
EU, PES kontrolira 27% od prateni~kite mesta vo EP. Najgolema
nacionalna delegacija e Francuskata socijalisti~ka partija so
31 pratenik. Pretsedatel na PES e
Martin Schulz od Germanskata SPD
(PES 2005). PES svoite koreni gi
ima u{te od Sobranieto na EZJ^.
Konfederacijata na socijalisti~ki
partii od Evropskata zaednica e
formirana vo 1974 pred prvite
direktni izbori za EP vo 1979. Po
krizata na levite partii od 80-tite
godini na 20-tiot vek, transnacionalnata sorabotka se podobruva, pred sé, poradi priznavaweto
na levite partii na nemo‘nosta za
ostvaruvawe na svoite celi samo
preku doma{nata politika (Hix and
Lord 1998, 89). Po izmenite na
Dogovorot za Evropska zaednica od
Mastriht, federacijata go dobiva
svoeto sega{no ime PES. Federacijata ima polnopravni i pridru‘ni ~lenovi, potoa nabquduva~i, svoja partiska grupa vo EP
i grupa vo Komitetot na regioni
(Ibid, 92). Politi~kite pozicii na
PES gi reflektiraat nivnite stavovi protiv regulativna arbitra‘a
i namaluvawe na socijalnite prava
vo Zaedni~kiot evropski pazar,
ponatamu se zalagaat za civilen
model na Zaedni~kata nadvore{na
i bezbednosna politika (ZNBP) i
institucionalen razvoj na EU koj }e
se koncentrira na gra|anskite
prava i na demokratizacija (Ibid,
94). Od partiite vo Republika
Makedonija SDSM ima status na
pridru‘na ~lenka vo PES.
Treta po golemina partiska
grupa vo EP so 89 pratenika, odnosno 12% od vkupniot broj na
prateni~ki mesta koi doa|aat od 20
Politi~kite partii vo Evropskata unija i vo Evropskiot parlament
razli~ni zemji e onaa na transnacionalnata federacija na ELDR.
Pretsedatel na ovaa grupacija e
Graham Watson od nacionalnata
partija na liberaldemokratite od
Velika Britanija. Ovaa partija so
12 pratenika ja ima i najgolemata
nacionalna delegacija vo ramkite
na prateni~kata grupa. Interesno e
{to vo EP imeto na prateni~kata
grupa e Alijansa na liberaldemokrati od Evropa, {to proizleguva
od ideolo{kata fleksibilnost
potrebna da se privle~at pratenicite vo EP od nacionalni partii
od leviot kako i od desniot centar
(ALDE 2005). Partijata e osnovana
vo 1993 godina, a denes vo nea
~lenuvaat 48 partii od zemjite~lenki na EU, no i od drugi zemji vo
Evropa. Nivnite aktivnosti se
sveduvaat na pomagawe na nivnite
~lenovi za izborite za EP, kako i
na promocija na liberaldemokratskite vrednosti vo samata EU. Tie
se edni od najsilnite poddr‘uva~i
na ponatamo{nite integrativni
procesi na Unijata i na ponatamo{nata liberalizacija na ekonomskite odnosi. LP e pridru‘na
~lenka na ELDR.
Partiskite grupi vo EP
So evolucijata na EU se razvi
eden specifi~en partiski sistem.
Pokraj voobi~aeniot ideolo{ki
spektar na levo i desno, partiite
vo EP moraat da se pozicioniraat
i na edna druga oska, sprema pogolema supranacionalnost ili nacionalna suverenost (Hix and Lord,
1997, 21 - 53). Kako odgovor na toa
partiite na evropsko nivo moraa da
napravat strukturni promeni, da
sozdadat me|unarodni koalicii i
da se vpu{tat vo potraga po soodvetni prifatlivi re{enija formiraj}i koalicii na partii od razli~na ideolo{ka provinencija (Ibid, 3
- 7).
Formiraweto na partiski grupi
vo EP e regulirano so ~len 29 od
statusot na Evropskiot parlament.
Uslovite nalagaat ~lenstvo od
najmalku 19 pratenici koi doa|aat
od najmalku edna pettina od zemjite-~lenki na Unijata. Grupata
mora da si odredi ime, da gi poso~i
svoite ~lenovi, da osnovaat sekretarijat i da go izvestat pretsedatelot na EP (EP 2004). Nau~nite
istra‘uvawa poka‘uvaat deka pred
da se vovedat direktnite i neposredni izbori za EP, partiskite
grupi voop{to ne bile cvrsto organizirani i voop{to ne bile poznati
na po{irokata javnost (Kreppel
2002, 96). Razvojot vo strukturata i
vo poziciite na EP vo sistemot na
EU vo minatite godini bea intenzivni i silni. Politi~kite partii,
a posebno partiskite grupi vo EP
uspeaja da bidat fleksibilni i da
se prisposobat na ovie promeni
(Ibid, 124). No se ~ini deka tie procesi bile od pogolema korist za
pogolemite partiski grupi, koi{to
vo toj proces uspeale da dobijat
pove}e mo} i vlijanie, dodeka
pomalite partii se ~ini deka se
marginalizirani (Ibid, 107).
Analizite na glasaweto na partiskite grupi vo EP otkrivaat deka
na golem broj pra{awa razli~nite
politi~ki ideologii ne igraat
golema uloga. Potreben e {irok
konzenzus za da se donesat mnozinstvoto od odlukite i zatoa ~esto se
slu~uva da ima koalicii pome|u
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 23
Dane Taleski
PES i EPP (Hix et al 2002; Kreppel
2002, 151). Koalicii na razli~ni
ideologii obezbeduvaat pogolema
efikasnost vo donesuvaweto na
odluki vo EP. Vakvi neortodoksni
pojavi mo‘at lesno da se objasnat
ako se prifati pretpostavkata
deka glaven "politi~ki horizont”5
vo EU e prodlabo~uvaweto na integracijata. Partiite koi ja prifa}aat ova hipoteza se pofleksibilni i vleguvaat vo razli~ni koalicii. Vo ovoj slu~aj, edinstvena
opozicija vo EP se evroskepti~nite
partii koi, pak, imaat tesna ramka
za funkcionirawe. Od druga strana, ne treba da se izbrzuva i vedna{
da se pregleduvaat ideolo{kite
razliki vo EP. To~no e deka legislativnata procedura i procedurite
na glasawe baraat sozdavawe na
"{iroki koalicii”, no ne e mo‘no
tie koalicii da se odr‘uvaat
sekoga{ vo rabotata na EP (Kreppel
1999). Ako se razglobat ovie koalicii }e se vidi deka tie pove}e
se "postepeno zgolemuvani”, otkolku
"{iroki”. Naj~esto grupite {to
formiraat koalicii, ideolo{ki se
bliski edna na druga, dodeka {irokite koalicii pome|u EPP i PES se
karakteristi~ni samo za sostavot
na EP pome|u 1989 i 1994 godina (Hix
et al 2002, 16).
Bitna karakteristika na partiskite grupi vo EP e i nivnata kohezija bidej}i ja otslikuva nivnata
mo}. Ve}e e doka‘ano deka kohezijata na partiskite grupi vo EP e
pogolema kolku {to nivnata struk5
str. 24
Politi~ki horizont se odnesuva na maksimalnata
pozicija na politi~ki kompromis koja odredena
partija e spremna da ja prifati (Warwick 2000).
Partiite koi imaat po{irok politi~ki horizont
imaat pogolemi mo‘nosti za formirawe na koalicii
i prifa}awe na kompromisi.
Politi~ka misla
tura e posli~na od onaa na grupite
vo nacionalnite parlamenti (Hix
and Lord 1997, 141 - 144). Vo konstelacijata na EP grupite koi{to se
del od nekoi transnacionalni
partiski strukturi se izrazito
koherentni (Hix et al 2002). Analizite na glasaweto poka‘uvaat
deka EPP, PES i ELDR imaat povisoka kohezivnost sporedeno so
drugite partiski grupi (Hix and Lord
1997, 142, table 6.2). Isto taka, tie
imaat i najrazvieni transnacionalni partiski strukturi (Bell and
Lord, 1998). Drugi faktori koi{to
se va‘ni za koherentnosta na grupata se nejzinata golemina i diversifikacijata na nacionalnite
interesi. Kolku {to e pogolema
grupata, tolku e pogolema i kohezivnosta, i obratno, kolku e pogolema podelbata po nacionalna
pripadnost, kohezijata na partiskata grupa vo EP }e bide poniska
(Hix et al 2002). Imaj}i go predvid
ova ideolo{kiot diverzitet vo
grupata ne igra golema uloga po
pra{aweto na partiska kohezivnost. No treba da se ima predvid
deka ideologijata e biten element
vo "mo‘nosta na partiskata grupa da
formira koalicii vo EP” (Ibid, 26).
Zaklu~ok
Lesno mo‘e da se izvle~e zaklu~okot deka politi~kite partii na
nivo na EU se novi institucii
specifi~ni za Unijata. Nivnata
transnacionalna sorabotka i rabotata na prateni~kite grupi vo EP e
proizvod na evropeizacijata. No
potoa proizvodot stanuva nositel
na evropeizacijata. Preku EP par-
Politi~kite partii vo Evropskata unija i vo Evropskiot parlament
tiite direktno u~estvuvaat vo
kreiraweto na idninata na EU.
Partiskite federacii nametnuvaat transnacionalna sorabotka,
kako i soodvetni promeni kaj nacionalnite politi~ki partii. Sekojdnevnata praktika na politi~kite
partii go odr‘uva specifi~niot
partiski sistem na Unijata vo koj
politi~kata sorabotka ~esto gi
nadminuva ideolo{kite barieri.
Prateni~kite grupi vo EP, pred s¢
gi pretstavuvaat transnacionalnite politi~ki federacii, a ideolo{kata fleksibilnost im pomaga
da vladeat so procesot na evro-
peizacija i da go naso~uvaat idniot
tek na toj proces. Toa e i najsilnata
karakteristika na EU koja{to
obezbeduva odr‘livost na ovoj
proekt. Imeno, sekoj element vo toj
sistem, {to znae kako, mo‘e i da
vlijae na negovata idnina. Taa
{ansa }e ja imaat i partiite od
Makedonija. Nekoi i denes se del
od toj proces, no ne mo‘e da se
zabele‘i deka aktivno ja koristat
taa pozicija nitu za svoja korist
nitu za korist na dr‘avata koja
pretendiraat da ja vladeat i da ja
vnesat vo EU.
Abstract
The paper explores and depicts the political parties in the EU. The two-fold
analysis takes in consideration transnational political federations and party
groups in the European Parliament. Both areas are EU specific and output of
the Europeanization process. But both areas also produce elements that change
and push the Europeanization further.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 25
Dane Taleski
Bibliografija:
Alliance of Liberals and Democrats for Europe <http://alde.europarl.eu.int/Content/
Default.asp?> (02.06.2005)
Bell, D. Lord, C. (eds) (1998), Transnational Parties in the European Union,
Aldershot: Ashgate
Corbett, R. (2005), The European Parliament 1999 - 2004. In The 2004 elections
to the European Parliament, ed. Lodge, J. 8 - 18, New York: Palgrave
European Liberal Democrats <www.eldr.org> (29.08.2005)
European Parliament <http://www.europarl.eu.int/home/default_en.htm>
(03.06.2005)
European Peoples Party <http://www.epp-ed.org/home/en/default.asp>
(05.06.2005)
European Socialist Party <http://www.socialistgroup.org/> (05.06.2005)
European Union (EU) (2003), Regulation (EC) No 2004/2003 of 4 November 2003
on the regulations governing political parties at European level and the rules
regarding their funding, Official Journal of the EU L 297/1, Brussels 15.11.2003
Hix, S. Lord, C. (1997), Political parties in the European Union, New York: Palgrave
Hix, S. and Lord, C. (1998), In Transnational Parties in the European Union, eds.
Bell. D. Lord. C. 86 – 102, Aldershot: Ashgate
Hix, S. Noury, A. Roland, G. (2002), A ‘Normal’ Parliament? Party Cohesion and
Competition in the European Parliament, 1979-2001, European Parliament
Research Group, EPRG Working Paper No 9, <http://www.lse.ac.uk/collections/
EPRG/> (02.06.2005)
Jansen, T. (1998), In Transnational Parties in the European Union, eds. Bell. D.
Lord. C. 102 – 117, Aldershot: Ashgate
Johansson, K.M. (1997), Transnational Party Alliances, Lund University Press
Johansson, K. M (1998), In Transnational Parties in the European Union, eds.
Bell. D. Lord. C. 28 – 51, Aldershot: Ashgate
Kreppel, A. (1999), Rules, Ideology and Coalition Formation in the European
Parliament: Past, Present and Future, European Parliament Research Group,
EPRG Working Paper No 4, <http://www.lse.ac.uk/collections/EPRG/>
(10.06.2005)
Kreppel, A. (2002), The European Parliament and Supranational Party System,
Cambridge: Cambridge University Press
Ladrech, R. (1998), In Transnational Parties in the European Union, eds. Bell. D.
Lord. C. 51 – 86, Aldershot: Ashgate
Müller, W. (2000), Political Parties in parliamentary democracies: Making delegation
and accountability work in European Journal of Political Research 37: 309 - 333,
2000
Weidenfeld, W. Wessels, W. (2003), Europa von A bis Z, Skopje: SEI
str. 26
Politi~ka misla
Evropski profil
na politi~ar
So svoj kamen po glava – kako Francija i
Holandija pottiknaa negativna slika za
Evropskata unija vo tekot na debatite za
nivnite dr‘avni referendumi
Marat Market
Na 29 maj i na 1 juni 2005 g.
elektoratot na dve zemji-~lenki
osnova~ki na EU na svoite dr‘avni
referendumi go odbi Dogovorot za
Ustav na Evropa. Za golemo ~udo, za
razlika od ishodot na {panskiot
referendum, izleznite anketi na
ovie dva plebiscita poka‘aa visoka izlezenost na glasa~ite (re~isi
70% vo Francija i 63,3% vo Holandija), visoko nivo na interes i
informacii za pra{awa povrzani
so EU vo tekot na debatata, kako i
relativno visok procent na odbivawe vo odnos na vkupniot ishod
(iako so ne{to povisok procent vo
Holandija so 62% glasovi protiv).
Posledovatelnata analiza na motivite na glasa~ite da go odbijat
Dogovorot i vo dvete zemji otkri
deka elektoratot ne reagiral samo
na nepopularnite doma{ni politiki, vo skoro vreme vovedeni od
vladite, ili, pak, na doma{nata
ekonomska situacija {to postoi vo
dvete zemji-~lenki, tuku i protiv
na~inot na koj holandskiot i francuskiot politi~ki establi{ment ja
vodele evropskata politika i
na~inot na koj go prenesuvale toa
na javnosta. Proektot za evropska
integracija golemi delovi od holandskoto i francuskoto naselenie go gledaat kako isklu~itelno
eliten proekt, so koj se smeta deka
jazot me|u elektoratot i dr‘avnite
vlasti se pro{iril vo tekot na
izminatite 10-15 g. So sporedba na
francuskata i holandskata dr‘avna debata pred referendumot mo‘ea da se utvrdat razni argumenti
{to se odraz na raznite motivi na
glasa~ite. Sepak, granicata me|u
javnite debati za doma{na i evropska politika e nejasna. Sledstveno,
slikata i javnite diskursi za EU
pri debatite za dr‘avnite referendumi poka‘aa sli~nosti vo
dvete zemji {to gi objasnuva trendovite na edna nova (delumno
pragmati~na) evroskepsa kaj starite zemji-~lenki. Taka, analizata
na interakcijata me|u zemjite ~lenki i (instituciite na) EU vo tekot
na referendumskite diskusii mo‘e
da go poso~i izvorot na taa skepsa
(kako se pottiknuva), da go objasni
posledovatelnoto nezadovolstvo
na glasa~ite od raboteweto i politikite na EU, kako i da dade edna
evropska perspektiva (pokraj doma{nata) na analizata na odbivaweto na Ustavot vo Francija i
Holandija.
Non i Nee – doma{ni zadnini na
francuskiot i holandskiot
referendum
Na 29 maj i na 1 juni 2005 g.
francuskikot i holandskiot elektorat go odbija Dogovorot za Ustav
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 27
Marat Market
na Evropa so 55%, odnosno so 62%.
Postreferendumskite pra{alnici
i anketi poka‘aa deka vo dvete
zemji motivacijata i profilot na
onie {to glasale „protiv” se razlikuva. Raspravite pri francuskiot i holandskiot referendum bea
pottiknati od doma{nite politi~ki i socioekonomski konteksti
{to preovladuvaa vo dvete zemji~lenki, izme{ani so diskusii za
ekonomskoto vlijanie na globalizacijata i za procesot na evropska
integracija1.
Francija
Vo Francija, spored postreferendumskiot izve{taj na evrobarometarot2 i istra‘uvaweto {to go
sprovede Ipsos3, stravuvawata za
ekonomskite i potencijalnite negativni vlijanija vrz situacijata na
pazarot na trud vo zemjata bea
spomenati kako najgolemi motivi
kaj glasa~ite „protiv”. Osobeno
mladite glasa~i (pod 25 g.) cvrsto
glasale protiv Dogovorot bidej}i
ovaa grupa od elektoratot e edna od
najzasegnatite od stagnantnata
stapka na nevrabotenost zatoa {to
tie so~inuvaat 23,3% od vkupno
10,2% nevrabotena rabotna sila4.
Sepak, oblastite so visoki stapki
na nevrabotenost ne bea edinstveZa podetalna analiza na pri~inite za odbivaweto
na Dogovorot za Ustav na Evropa vo Francija i
Holandija i za sostojbata na procesot za ratifikuvawe vidi Maurer, A., Markert, M. et al. (septemvri
2005 g.). Ratifikationsverfahren zum EU Verfassungsvertrag
– Wege aus der Krise. http://www.swp-berlin.org
2
v. Flash Eurobarometer : Post-Referendum survey in
Francehttp://europa.eu.int/comm/public_opinion/flash/
fl171_fr.pdf
3
v.. Les Sondages sortis des urnes (SSU) – Comparatif 29
Mai 2005/ 20 Septembre 1992 http://www.ipsos.fr/
CanalIpsos/poll/8074.asp
4
v. La France du Chômage et la France du Non se
recoupent. Vo: Le Monde 1. juni 2005 g.
1
str. 28
Politi~ka misla
nite {to glasaa protiv Dogovorot.
„Ne”-to se manifestira{e i vo
regionite so relativno niski stapki na nevrabotenost. Taka, prviot
zaklu~ok {to mo‘e da se izvle~e
od francuskiot referendum e deka
nesigurnosta za rabotata, a ne samata nevrabotenost, go navela elektoratot da glasa protiv Ustavot.
Navistina, dr‘avnata diskusija
vo Francija za momentalnata ekonomska situacija se odviva{e,
istovremeno, so nepopularnite
politi~ki reformi vo javniot
sektor (predvideni ili ve}e implementirani od strana na Vladata na
toga{niot premier Jean-Pierre
Raffarin), dodeka vladee{e percepcija na namalena kupovna mo} na
potro{uva~ite i percepcija na
stagnirawe na platite. Nakratko,
percepcija na namalena op{testvena mobilnost 5 . Profilot na
glasa~ite „protiv” gi odrazuva
slednite motivi: osobeno glasa~i
so partiska privrzanost na vladinata opozicija Parti Socialiste (29,8%
od site glasa~i „protiv”6) i glasa~ite so prose~en mese~en li~en
dohod me|u 2000 i 3000 evra (od koi
53% glasale „protiv”) go zajaknale
glasot „protiv” vo glasa~kite kutii.
Op{to zemeno, trendot da se glasa
protiv Ustavot be{e najzabele‘itelen kaj srednata klasa vo op{testvoto. Sepak, francuskiot glas
„protiv” ne mo‘e da se protolkuva
kako privremen glasa~ki kapric
kon nepopularnite politiki na
desni~arskata vlada. Od juli 2004
g. doverbata na naselenieto kon
{efot na Vladata, Raffarin, ne se
5
6
v. Le cri des classes moyennes. Vo: Le Figaro 6. juni
2005 g.
v. www.ipsos.fr
So svoj kamen po glava – kako Francija i Holandija pottiknaa negativna slika za
Evropskata unija vo tekot na debatite za nivnite dr‘avni referendumi
krena nad 30%. Stravuvaweto za
tekovniot kurs na evropskata politika be{e ona {to, vsu{nost (spored misleweto na glasa~ot „protiv”), neizbe‘no bi dovelo do
nazaduvawe na socijalnite standardi na Francija po stapuvaweto
vo sila na Evropskiot ustav. Taka,
slednite najpopularni pri~ini za
glasawe „ne”, spored postreferendumskite anketi, bea, prvo, misleweto deka Ustavot e „preliberalen
vo odnos na ekonomskata orientacija” i, vtoro, deka odbivaweto na
tekstot bi ovozmo‘ilo „da se dobie
nov, posocijalen tekst na Ustavot”7.
Samiot tekst na Ustavot (osobeno
prviot del, koj ja ureduva institucionalnata obnova na Unijata, i
vtoriot del, Povelbata za osnovnite prava na Unijata), sepak, vo
golema mera be{e zapostaven vo
ramkite na referendumskata debata. Taka, argumentite na protivnicite na Ustavot (istaknati li~nosti od Socijalisti~kata partija,
kako Laurent Fabious ili Henri
Emanuelli, golemi sindikati kako
Confédération Générale du Travail,
zemjodelskata lobi-grupa Confédération Paysanne, kako i gra|anski
organizacii kako l’Association pour la
Taxations des Transactions à l’Aide aux
Citoyens – skrateno Attac) doa|aa od
diskusijata za globalizacijata i
francuskite socijalni gri‘i se
kombiniraa so argumenti {to se
koncentriraa, vo najdobar slu~aj,
edinstveno na tretiot del od Ustavot (Politikite i raboteweto na
Unijata). Sledstveno, ovie akteri
vo tekot na referendumskata kampawa sozdadoa mra~na slika za
ekonomskata idnina na Francija vo
pro{irenata EU i, generalno, vo
ekonomskiot svet na globalnata
konkurencija. Ovie argumenti,
glavno, se koncentriraa na mo‘nite
implikacii na nezauzdanata konkurencija (uredeno vo tretiot del od
Dogovorot) vrz nekoi industriski i
stopanski granki {to dosega gi
{tite{e francuskata dr‘ava
(granki {to spa|aat vo kategoriite
„uslugi od op{t interes” i „uslugi
od op{t ekonomski interes”). Taka,
vtoriot zaklu~ok od francuskiot
referendum e deka pred referendumot se slu~i odamna zrelata
javna debata za implikaciite (stopanski) od evropskata integracija
i pro{iruvaweto na EU, kako i
op{ta javna diskusija za ekonomskata cena i pridobivkite od ulogata
na Francija vo edna globalna ekonomija.
Izve{tajot za Francija od Evrobarometarot vo esenta 2004 g. 8
poka‘uva deka francuskite gra|ani
ja poddr‘uvaat edinstvenata valuta, evroto, no pomalku od 40%
poddr‘uvaat ponatamo{no pro{iruvawe. „Koj im gi objasni implikaciite od pro{iruvaweto na EU na
glasa~ite?” komentira dnevnikot
Le Monde vo periodot po referendumot9. Zatoa glasaweto „protiv”
mo‘e da se sfati i kako izraz na
kolektivniot somne‘ za promoviraweto na evropskite politiki
od strana na idnite vladi: vo tekot
na izminatite 10-12 godini francuskiot elektorat dobiva{e slika
za EU, spored koja cela Evropa go
8
9
7
v. fusnota 2
v. Standard Eurobarometer No. 62 Autumn 2004 Country
Report France http://europa.eu.int/comm/public_opinion/
archives/eb/eb62/eb62_fr_nat.pdf
v. Le Divorce consommé entre les Francais et les
hommes politiques. Vo: Le Monde 6. juni 2005 g.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 29
Marat Market
po~ituva i se prisposobuva na
francuskiot socijalen model. Doma{nata ekonomska realnost vo
tekot na referendumot go otkri
sprotivnoto.
Na kraj, no ne i najmalku va‘no,
strate{kata organizacija na francuskata kampawa za Ustavot ima{e
redica nedostatoci. Najnapred,
opozicijata i partiite na vlast ne
gi zdru‘ija silite i resursite za
da go mobiliziraat elektoratot vo
polza na svojata pozicija za Ustavot, s¢ so cel da se izbegne iskustvoto od referendumot od Mastriht vo
1992 g. koga glasa~ite od toga{
opozicionata partija Rassemblement pour la République (dene{nata
Union pour un Mouvement Populaire)
bea podeleni vo odnos na pra{aweto za Dogovorot za Evropskata
unija zatoa {to smetaa deka nivnata
partija pove}e ne e opozicija na
socijalisti~kata vlada na Mitterand10. Drug aspekt bea vnatrepartiskite konflikti, osobeno vo Parti
Socialiste, bidej}i nekoi disidenti,
kako porane{niot premier i vtor
~ovek na Socijalisti~kata partija,
Laurent Fabious, vode{e otvorena
kampawa protiv Dogovorot i so toa
ja potkopa efektivnosta na oficijalnata proustavna kampawa na
negovata Socijalisti~ka partija.
Tret aspekt be{e strukturata na
argumentite „za” {to generalno se
koncentrira{e na pra{awa {to bea
ne samo nadvor od dofatot na
razbiraweto na elektoratot, tuku
i predale~ni od samiot tekst na
Ustavot. Protivargumentite na
protivnicite, od druga strana,
10
str. 30
v. Collignon & Schwarzer (Eds.). The Power of Ideas.
Routledge
Politi~ka misla
rabotea potesno na tekstot na
Dogovorot i gi koristea pra{awata
{to (pravno) nemaa nikakva vrska
so tekstot na Ustavot, kako implikaciite na Direktivata na EU za
uslugi (t.n. Direktiva Bolkstein) za
sektorot na fizi~ka rabotna sila,
so {to se poddr‘uva{e nivnoto
gledi{te deka Ustavot na EU e
antisocijalen i neoliberalen vo
svojata ekonomska orientacija.
Kampawata na francuskata vlada
naskoro se najde vo odbranbena
pozicija kade sekoj poteg na Vladata ili pretsedatelot da se odvoi
javnata debata od pra{awata {to
nemaa direktna vrska so Ustavot se
prima{e kako priznanie i se slave{e kako mala pobeda od strana
na protivnicite na Ustavot.
Po negativniot ishod na francuskiot plebiscit ostana otvoreno
pra{aweto za sudbinata na francuskiot socijalen model vo kontekstot na evropskata integracija
i nerealnata nade‘ na glasa~ite
„protiv” da se dojde do novi pregovori za Dogovorot za koj do dendenes ne dojde reakcija nitu od
Vladata, nitu od opozicijata.
Holandija
Tri dena po francuskoto „Non”,
holandskiot elektorat izleze na
glasawe i go dade vtoriot glas
„protiv” vo tekot na procesot na
ratifikuvawe na Dogovorot za
Ustavot. Sepak, doma{niot socijalen i politi~ki kontekst, {to pridonese za odbivaweto be{e razli~en od francuskiot. Vo odnos na
motivacijata na glasa~ite, pri~inite za glasawe „Nee” bea raznoliki, od argumenti za slabata
So svoj kamen po glava – kako Francija i Holandija pottiknaa negativna slika za
Evropskata unija vo tekot na debatite za nivnite dr‘avni referendumi
informativna politika na vladinata kampawa za sodr‘inata na
Dogovorot, stravuvawata za politi~kata marginalizacija na Holandija vo pro{irenata EU i glasovi
na protest naso~eni protiv mo{ne
nepopularnata Vlada na premierot
Jan-Pieter Balkenende, pa s¢ do
argumenti deka Evropa se smeta
preskapa za holandskite dano~ni
obvrznici (bidej}i Holandija ima
najvisok neto-pridones po glava na
‘itel vo buxetot na EU)11. I pokraj
ovaa raznolikost, mo‘e da se utvrdi vrska me|u argumentite izneseni
vo tekot na kampawata i motivite
na glasa~ite da go odbijat Dogovorot.
Doma{niot politi~ki kontekst
na reformski politiki (osobeno vo
odnos na nizata neodamna vovedeni
reformi vo sistemot za socijalna
pomo{) ode{e raka pod raka so
antivladinite ~uvstva i otkri edna
s¢ pogolema evroskepsa vo holandskoto op{testvo koja izleze na
videlo vo tekot na referendumskata debata. Sepak, ovaa nova
holandska evroskepsa pove}e e od
pragmati~na priroda i e pod silno
vlijanie na individualnite ekonomski razmisluvawa na glasa~ite:
nad 80% od holandskite glasa~i go
ocenuvaat ~lenstvoto vo EU na
nivnata zemja kako ne{to pozitivno, dodeka negativnite efekti
od voveduvaweto na evroto (se
smeta deka porane{nata holandska
valuta, guldenot, bila potceneta) i
holandskata polo‘ba kako najgolem
pla}a~ po glava na ‘itel vo EU se
11
Za detalna lista na motivite na glasa~ite v. Flash
Eurobarometer – Post-Referendum survey in the
Netherlandshttp://europa.eu.int/comm/public_opinion/flash/
fl172_en.pdf
krajno neomileni vo javnoto mislewe12. Ponatamu, javnite debati
pred referendumot vo vrska so
probivaweto na plafonot za buxetski deficit od strana na Germanija
i Francija, ureden so Paktot za rast
i stabilnost, holandskata javnost
gi do~eka so zbunetost i razo~aruvawe. Strogata buxetska politika na Balkenende (da se ostane vo
ramkite na kriteriumite na Paktot
od 3% godi{en buxetski deficit)
ja prinudi negovata Vlada na nepopularni politi~ki reformi. Istovremeno, strogoto vladino tro{ewe
se gleda{e kako ~in na solidarnost
kon drugite zemji-~lenki na EU,
bidej}i toa ja odr‘a stabilna
edinstvenata evropska valuta. Od
druga strana, neukosta na Francija
i Germanija vo pogled na nivnite
obvrski vo odnos na istoto pra{awe ja zgolemi negativnata percepcija kaj Holan|anite. Prvo, deka
EU stanuva s¢ pomalku ekonomski
korisna za individualniot holandski dano~en obvrznik i potro{uva~,
i, vtoro, deka EU e politi~ki se
pomalku va‘na zatoa {to se smeta{e deka holandskite vrski so
tandemot Francija-Germanija se
zaladeni vo tekot na izminatite
godini.
Pokraj toa, vo tekot na holandskata referendumska debata se
obznani stravot od politi~ka marginalizacija. Korenite na ova
~uvstvo na strav se nao|aat vo
pro{iruvaweto na EU (koe vo holandskoto op{testvo mina bez javna
debata), kako i vo toa {to prekumernoto regulirawe od Brisel se
12
v. Standard Eurobarometer No. 62 Autumn 2004 Country
Report the Netherlands http://europa.eu.int/comm/
public_opinion/archives/eb/eb62/eb62_nl_nat.pdf
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 31
Marat Market
gleda{e i na najniskite nivoa (na
primer, harmonizacija na standardite za dozvoli za rabota).
Rezultatot na toa be{e {to golem
del od elektoratot se pla{e{e od
gubewe na suverenosta po stapuvaweto vo sila na Dogovorot (vo
odnos na generalnoto gubewe vlijanie, kako i vlo{uvaweto na pozicijata da se pregovara za holandskiot pridones vo buxetot na EU13).
Vo ovoj kontekst zborot „Ustav”
dovede do zagri‘enost kaj glasa~ite deka nivniot dr‘aven ustav na
kraj }e bide pot~inet na Dogovorot
i deka }e se nametne superdr‘ava
pod vodstvo na Brisel, vo koja
Holandija }e bide u{te pomarginalizirana.
Vo ovaa smisla, holandskiot
glas „protiv” mo‘e da se razbere i
kako izraz na nezadovolstvo od
na~inot na koj poslednite vladi na
Holandija (sli~no kako i vo Francija) ja vodele evropskata politika
vo poslednite 10-15 godini: poradi
nedostatok od javni debati (za
Dogovorot od Mastriht, voveduvaweto na edinstvenata valuta,
evroto, ili neodamne{niot krug na
pro{iruvawe na EU) s¢ pove}e
glasa~i se ~uvstvuvaa izostaveni
pri donesuvaweto odluki za evropski pra{awa.
Ovie negativni ~uvstva, sepak,
se del od edna pogolema debata za
nezadovolstvoto na elektoratot od
holandskiot politi~ki establi{ment. Po~etocite na taa debata
mo‘e da se najdat vo doma{nite
politi~ki branuvawa vo 2002 g. koga
populistot Pim Fortuyn go privle~e
13
str. 32
v. Referendum Europese Grondwet – Top-zes redenen
Tegen-Stemmers. Volkskrant online http://www. volkskrant.
nl/images/grafiek-argumenten500.gif
Politi~ka misla
vnimanieto na javnosta i otvoreno
go ospori mentalitetot na konsenzus na holandskata politika,
osobeno vo pogled na socio-ekonomskite problemi na emigrantite.
Fortuyn go kritikuva{e politi~kiot
establi{ment zatoa {to ne uspeal
da dejstvuva protiv s¢ pogolemiot
problem da se integriraat imigrantite. Toj se somneva{e deka
politi~kata elita go iskoristila
imixot na tolerantnoto holandsko
op{testvo kako diverzija da se
izbegne javna debata i da se prezeme neophodnoto politi~ko dejstvo za da se integriraat grupite
imigranti (osobeno imigrantite so
marokansko poteklo). Negovoto
re{enie be{e vedna{ da se zapre
imigracijata vo Holandija. Iako
Fortuyn po~ina vo 2002 g., efektite
od politi~kiot nemir protiv holandskiot politi~ki establi{ment
s¢ u{te bea pred o~ite na holandskiot elektorat, pa duri i se zasilija vo tekot na ustavnata debata.
Atentatot vrz filmskiot producent Theo van Gogh vo 2004 g., koj
ja kritikuva{e islamskata religija, doturi maslo vo oganot na
politi~kata diskusija za imigracijata.
Zaedno so s¢ pogolemoto javno
nezadovolstvo od politi~kiot
establi{ment, i strate{kite slabosti pred i za vreme na proustavnata kampawa imaa vlijanie vrz
negativniot rezultat na referendumot. Prvi~nata pasivnost na
proustavnata politi~ka elita pred
oficijalnata referendumska kampawa se zasnova{e na nivnata
pretpostavka deka glasa~ite (bez
ogled na o~ekuvaniot slab izlez na
glasawe) }e ja poddr‘at „kako i
So svoj kamen po glava – kako Francija i Holandija pottiknaa negativna slika za
Evropskata unija vo tekot na debatite za nivnite dr‘avni referendumi
obi~no” i „kako i sekoga{“ ponatamo{nata evropska integracija.
Pretpostavkata prvi~no se potvrdi
so prvite istra‘uvawa na javnoto
mislewe (osobeno od Maurice de
Hond 14). Sepak, elektoratot povtorno se po~uvstvuva kako politi~kiot establi{ment da go hrani
so la‘i~ka. Vo tekot na poslednite
godini misleweto, deka proektot za
evropska integracija e ekskluziven
elitisti~ki proekt, se zdobiva{e
so privrzanici vo holandskiot
elektorat. Faktot {to nad 80% od
pratenicite vo Tweede Kamer glasaa vo polza na Dogovorot be{e
pottik pove}e za glasa~ite koi
planiraa svojot referendumski
glas da go pretvorat vo glas protiv
pasivniot politi~ki establi{ment. Kako rezultat na toa, holandskite glasa~i gledaa na politi~kiot establi{ment kako na
grupa {to go poddr‘uva Dogovorot,
no ne i misleweto na elektoratot.
Slabata i zadocneta proustavna
kampawa obele‘ana so negativni i
odbranbeni argumenti ne mo‘e{e
da stori mnogu za da go ubedi ve}e
golemiot del neodlu~eni glasa~i
pred denot na referendumot. Za
razlika od Francija, partiite od
Vladata (centralnodesni~arskata
Christen Democratische Appèl, liberalnata partija Volkspartij voor
Vrijheid en Democratie i liberalnata
levica od Democraten 66) i od
opozicijata (levi~arskata Partij van
de Arbeit) ne ja poreknaa otvoreno
zaedni~kata kampawa. Sepak, PvdA
ostana isklu~itelno tivka vo tekot
na kampawata, iako taa be{e glaven
14
Za istra‘uvawa na javnoto mislewe i anketi pred
referendumot v. http://www.peil.nl
inicijator vo parlamentot da se
sprovede referendum za Dogovorot.
Imixot na EU
Javnite debati za ustavnite
referendumi ne se koncentriraa
samo na doma{nite politi~ki,
socijalni i ekonomski pra{awa,
tuku (iako indirektno) i na evropski pra{awa. Koi se tie temi?
Istra‘uvawata na javnoto mislewe
sprovedeni vo dvete zemji poka‘aa
visok nedostatok od znaewe vo
odnos na funkciite i ulogata na
instituciite na EU, kako i konkretnite politiki na EU. Zatoa i ne se
debatira{e za samiot tekst na
Ustavot (pred s¢, institucionalnite promeni {to }e ovozmo‘ea
dovolno prostor za javna diskusija
vo dvete zemji). Namesto toa, debatite se vrtea okolu voo~enite
implikacii od evropskite politiki, osobeno implikaciite od ponatamo{nata ekonomska integracija
(liberalizacija i neednakva distribucija na pridonesot vo buxetot
na EU) i implikaciite od ponatamo{noto pro{iruvawe: vo Francija i Holandija implikaciite na
vnatre{niot pazar i ponatamo{nata marginalizacija na zemjata~lenka, pooddelno, bea glavnite
gri‘i na glasa~ite.
Vo Francija najpopularni bea
argumentite za negativnite implikacii od liberalizacijata na pazarot na uslugi (preku Direktivata za
uslugi) vrz francuskite plati i so
toa, na francuskite socijalni
standardi, kako i na vlijanieto od
nezauzdanata vnatre{na konkurencija vo EU vrz „uslugite od op{t
interes” i „uslugite od op{t ekoGodina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 33
Marat Market
nomski interes” (za koi se smeta{e
deka ne se dovolno za{titeni so
tekstot na Dogovorot). Vo Holandija, od druga strana, negativnata
slika za Komisijata (kako telo {to
premnogu regulira) i argumentite za
pla}a~kata pozicija na Holandija
ili vospriemeniot namalen politi~ki status vo EU bea najsilni
evropski argumenti za glasawe
protiv Ustavot. Pra{aweto mora da
e slednoto, zo{to vo javnata debata
primat dobija edinstveno negativnite temi?
Vo tekot na godinite, no i vo
tekot na referendumskite kampawi, dvete zasegnati vladi, op{to
zemeno, naj~esto prika‘uvaa negativni sliki na EU. Na primer, vo
tekot na referendumskata debata
pretsedatelot Chirac vo nekolku
prigodi poka‘a netrpelivost kon
momentalnata Evropska komisija.
Duri i nominacijata na pretsedatelot na Komisijata, José E.
Barroso, vo juni 2004 g. ne be{e vo
soglasnost so oficijalnata francuska pozicija. Vo toa vreme Francija i Germanija se zalagaa mestoto
pretsedatel na Komisijata da go
zazeme porane{niot belgiski premier, Guy Verhofstadt. Vo tekot na
proustavnata kampawa na Vladata,
Chirac ne zapre so kritikite na
smetka na Komisijata za nejziniot
propazaren imix i mu naredi na
Barroso toj i negovite komesari da
ne se istaknuvaat vo tekot na
francuskata referendumska debata so cel da se izbegne i ponatamo{no vlo{uvawe na javnoto mislewe15. Pretsedatelot se najde vo
15
str. 34
v. „Barroso mol~i za da ne go voznemiri francuskoto
glasawe za Dogovorot.” Vo: The Financial Times 3. maj
2005 g.
Politi~ka misla
neizbe‘na pozicija (ne mnogu daleku od protivnicite na Ustavot
koi gi obvinuvaa Ustavot i Komisijata deka se neoliberalni) od
koja be{e s¢ pote{ko da se promovira proustavnata kampawa na
negovata partija, UMP. Negovoto
protivewe na Direktivata za uslugi
i kone~nata prerabotka na Direktivata vo tekot na Samitot na Evropskiot sovet na 23 mart godinava,
isto taka, ne pomogna vo ubeduvaweto na elektoratot da glasa vo
polza na Dogovorot. Pokraj toa,
mo‘e da se tvrdi deka negativnite
argumenti na Chirac, kako, na primer, deka Ustavot }e pomogne vo
sprotivstavuvaweto na „neoliberalniot” ili „anglosaksonski” razvoj na evropskata ekonomska orientacija im dojdoa kako pora~ani na
onie protivnici, kako Attac, koi se
povikuvaa na antineoliberalni
argumenti. Se ~ini deka kolku
pove}e francuskata politi~ka
elita (najmnogu francuskiot pretsedatel) se involviraa vo ustavnata debata, tolku pove}e taa se
optovaruva{e so smiruvawe na
potencijalnite glasa~i „protiv”,
namesto da se osmeli da se soo~i
so stravuvawata na glasa~ite so
objasnuvawa kako francuskata
ekonomija, vklu~itelno i nejziniot
socijalen model, }e se prisposobi
na ekonomskata realnost na zaedni~kiot pazar na EU. Dokazi za
vakvoto tolkuvawe mo‘e da se
najdat i vo neuspehot na Samitot za
finansiskata perspektiva na EU
2007-2013 g. vo juni godinava (kade
Chirac se dr‘e{e do tro{eweto za
zaedni~kata zemjodelska politika), kako i vo neodamna objaveniot spisok od deset strate{ki
So svoj kamen po glava – kako Francija i Holandija pottiknaa negativna slika za
Evropskata unija vo tekot na debatite za nivnite dr‘avni referendumi
va‘ni industriski granki vo Francija koi francuskata vlada na
premierot Dominique Villepin }e gi
{titi od, na primer, stransko
kupuvawe (me|u koi: odbrana, nuklearna energija, kompjuterski sistemi, biotehnologija i proizvodstvo na protivotrovi za smrtonosni
bolesti 16 ). Samorazrabotenite
objasnuvawa i ocenki na protivnicite na Ustavot za idnata nasoka
na evropskata integracija vo tekot
na referendumskata debata go
odrazuvaat ovoj dvosmislen stav na
francuskiot pretsedatel: iako
pogolemiot del od francuskite
glasa~i „protiv” imaat pozitivna
slika za EU, tie smetaat deka
francuskite socijalni i ekonomski
interesi treba da se {titat, duri
i ako se kosat so osnovnite idei za
funkcioniraweto na vnatre{niot
pazar.
Vo odnos na holandskata kampawa, oslabuvaweto na imixot na
EU (za razlika od Francija) ne se
dol‘e{e na aktivniot antikomisiski imix {to go prezentira{e
Vladata na Balkenende. Namesto toa
izbegnuvaweto od strana na holandskite vladi da se povede kontroverzna javna debata dovede do
nezadovolstvoto na elektoratot od
EU. Vo tekot na vladinata proustavna debata vo Holandija, glavno,
se koristea negativni i odbranbeni
argumenti. Na primer, Vladata
tvrde{e deka bez Dogovorot za
Ustavot bi se zagrozila slobodata
vo Evropa. Pozitivniot efekt na
tie argumenti ostana somnitelen
bidej}i postreferendumskite anke16
v. „Francuzite stavaat barikadi za klu~nite sektori.”
Vo: Times Online http://business.timesonline.co.uk/article/
0,,16849-1759551,00.html
ti uka`aa deka nad 50% od glasa~ite ne pretrpele vlijanie od
argumentot za slobodata17. Odbranbenite argumenti na kampawata „za”
u{te pove}e im odea na raka na
aktivnite protivnici na Ustavot:
argumenti kako „Ustavot }e ovozmo‘i zaedni~ka i poefektivna
(restriktivna) imigraciska politika”, deka „Ustavot }e i ovozmo‘i
na Holandija podobra pozicija pri
pregovaraweto za holandskiot
pridones vo buxetot na EU” ili
deka, Dogovorot za Ustavot nema da
go zameni holandskiot Ustav ,bea
samo reakcii na pretpostavkite na
holandskiot tabor „protiv”. Tie
odbranbeni argumenti pottiknaa
u{te ponegativna slika na EU kaj
holandskite gra|ani: vo o~ite na
elektoratot vladinata proustavna
pozicija se potpira{e na premisata
deka EU mora da se upotrebi za da
se zadovolat holandskite nacionalni interesi. Takvoto tolkuvawe
se potvrdi so faktot {to dve
tretini od holandskite glasa~i
smetale deka nov ustaven dogovor
bi mo‘el podobro da gi za{titi
interesite na Holandija.
Predviduvawe
Op{to zemeno, analizata na
francuskata i holandskata evropolitika otkriva deka neuspehot da
se politizira javnata debata za
cenata na pridobivkite od vnatre{niot pazar na EU (vo odnos na
ekonomskite implikacii od pro{iruvaweto, debatata za buxetot na
EU, no i poop{ti diskusii za cenata
i mo‘nostite na konkurencijata na
17
v. Twee Vandaag: Uitslag grondwet – Enquête http://
www.tweevandaag.com/docs/uitslaggrondwet.doc
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 35
Marat Market
vnatre{niot pazar na EU) se vrati
kako bumerang preku negativniot
glas na javnosta i go zamrzna procesot za ratifikuvawe na Dogovorot za Ustav na Evropa. Kako
rezultat na toa javnoto mislewe za
instituciite na EU (osobeno Komisijata) i nejzinite politiki, stanuva s¢ ponegativno vo o~ite na
evropskata javnost. Vakvite problemi se vo golema mera po sopstvena vina poradi izbegnuvaweto
kontroverzi vo javnite debati za
pra{awata za evropska integracija.
Edna takva debata }e zna~i i deka
evropskata politika na zemjite~lenki }e treba neizbe‘no da stane
potransparentna. Taka, poveduvaweto vistinska javna debata bara
politi~ka volja na nivo na vladite
na zemjite-~lenki da se objasnat i
celta, no i dolgoro~nite pridobivki od ponatamo{nata pazarna
integracija vo EU. Ratifikuvaweto
na Ustavot preku parlamentarnite
glasovi vo Francija pravno e nemo‘no, a vo Holandija toa ne e
politi~ki mo‘na opcija (iako vo
Holandija tehni~ki postoi mo‘nosta zatoa {to referendumot be{e
samo konsultativen). Zatoa, objavuvaweto vtori referendumi i vo
Francija i vo Holandija mo‘e da
poka‘e dali postoi taa politi~ka
volja vo vladite na ovie zemji~lenki. Dosega, kako reakcija na
francuskiot i holandskiot glas
„protiv” re~isi site zemji-~lenki
(Obedinetoto Kralstvo, Polska,
Republika ^e{ka, Danska, [vedska,
Portugalija i Irska) koi predvidoa
referendum vo tekot na ostatokot
od ovaa ili vo tekot na slednata
godina ili gi otka‘aa ili gi odlo‘ija takvite planovi. Ovoj moratorium na referendumot (s¢ dodeka
se deklarira kako takov, {to sugerira deka datumot se odlo‘uva za
edna godina, iako procesot treba da
prodol‘i) mo‘e da dr‘i kako
zalo‘nici drugi va‘ni odluki {to
treba da se donesat na nivo na EU
(kako, na primer, finansiskata
perspektiva za 2007-2013g.).
Abstract
The this year’s Referendums on the Treaty Etablishing a Constitution for
Europe in the two founding Member States France and the Netherlands turned
out to be negative. Although domestic issues like unemployment or general
discontent with the political establishment played a role within the constitutiondebates, EU-related topics were identified as well within the public
discussions. However, these EU-issues were barely connected to the text of
the constitutional treaty itself and were largely the result of the (successive)
French and Dutch governments’ failure to politicise public discussions about
the project of European Integration over the years. Therefore, this paper
explains how and why ‘Non’ and ‘Nee’ reflect the respective governments’
self-made trouble with their electorate.
str. 36
Politi~ka misla
Nenad Markovi}
Edna opse‘na analiza na (de)
legitimiraweto na eden poredok bi
trebalo da opfa}a pove}e aspekti
koi e nevozmo‘no da se smestat vo
pomalku od kniga od trista-~etiristotini stranici. Ona {to e
vozmo‘no da se napravi vo kontekst
na edna kratka politi~ka analiza
na edno tipi~no (post)tranzicisko
op{testvo e legitimiraweto na
poredokot da se opfati od aspekt
na predizvicite koi stojat pred
liderite odgovorni za nego (legitimiraweto) i da se napravi profilacija na istite so cel da se dekonstruira refleksijata na nivnoto
politi~ko povedenie vrz op{testvoto, definirano vo naj{iroka
smisla. U{te posoodvetno e da se
napravi kontekstualna analiza na
nivnoto politi~ko povedenie, t.e.
da se utvrdat negovite izvori{ta,
motivi i pred sé (ne)prifa}awe od
strana na glasa~koto telo ili u{te
po{iroko – gra|anite.
So cel da se vleze vo edna vakva
analiza potrebno e, prvo, da se
definira politi~kiot legitimitet, uslovite vo koi nastanuva a
pred sé uslovite vo koi se gubi. Vo
ovaa smisla precizno treba da se
pozicionira i ulogata na liderot
vo procesot na politi~ka i ideolo{ka "identifikacija” na re`imot, kako bi se razbrale faktorite
koi vlijaat na negovata (de)legitimacija via-a-vis politi~kiot sistem na edna dr`ava.
Evropski profil
na politi~ar
Liderstvoto, legitimitetot i
tranzicijata
Bez namera da se pravi istoriska retrospektiva na kompletniot tranziciski proces, utvrduvaweto na prirodata na prethodniot re‘im na edno tranzicisko
op{testvo a posebno na klu~niot
moment – na~inot na sproveduvaweto na tranzicijata odgovara na
edno od mo‘nite isto~nici na
liderskiot bihejviorizam vo postkomunisti~kite dr‘avi – prirodata i matricite na odnesuvawe
na "noviot” re‘im apropo prethodniot. Vo ovaa smisla tipot na
tranzicija e klu~en vo odnesuvaweto na politi~kiot lider (lideri).
Od svoja strana, a najtesno povrzano so prethodnoto pra{awe e i
edno od najosetlivite op{testveni
pra{awa vo dr‘avite so sli~na
sudbina kako Republika Makedonija – a toa e pra{aweto na lustracija ili u{te poprecizno definirano za celite na ovoj esej – nejziniot nedostatok. Iako lustracijata
sama po sebe donesuva lavina na
eti~ki i istoriski kontroverzi,
nejzinoto postoewe ili nepostoewe
silno ja definira okolinata i
uslovite vo koi postkomunisti~kite politi~ki lideri vlijaat i
gradat relacii vo odnos na gra|anite.
Analizata na politi~kiot bekgraund na liderstvoto odgovara na
ogromen del od dilemite od aspekt
na motivite za odredeno politi~ko
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 37
Nenad Markovi}
povedenie. No, ~istata analiza od
apsekt na politi~kata psihologija
ni otvora edna odli~na perspektiva da liderite koi imaa mo‘nost
da bidat vlijatelni politi~ki
figuri od slomot na komunisti~kiot re‘im pa do denes, gi klasificirame i evaluirame od aspekt
na modernata politi~ka nauka, i
vrz baza na toa da predvidime vo
kakva faza se nao|a Republika
Makedonija vo odnos na legitimitetot i (na) liderstvoto vo sega{nata politi~ka konstelacija. Vo
odnos na toa potrebno e da se
dekonstruira periodot na Gligorov,
Crvenkovski, Georgievski i Trajkovski kako i ona {to doa|a delumno kako nivno politi~ko nasledstvo.
Politi~ki legitimitet i
liderstvoto
So cel da se razbere i analizira
vo potpolnost liderstvoto i negovata kriza vo odnos na op{tata
kriza na politi~kiot legitimitet
vo tranziciskite op{testva1, polezno e da se zapo~ne so definirawe na poimot – politi~ki legitimitet. Vo edna najgeneralna
smisla poimot na politi~ki legitimitet podrazbira "ubeduvawe na
~lenovite na politi~kata zaednica
vo opravdanosta na nejziniot politi~ki i praven poredok, odnosno
prifa}aweto na odreden vid politi~ka vlast kako ispravna”2. Iako
ovaa formulacija sama po sebe
1
2
str. 38
Za potrebite na ovoj esej, poimot “liderstvo” }e go
zememe kako aksiomatski poim, odnapred poznat i
definiran.
Ivanov, \orge. “Legitimirawe na poredokot” vo
“Politi~ka filozofija”) – Hrestomatija. Skopje:
Praven fakultet – otsek politi~ki nauki, 2004. str.6.
Politi~ka misla
odgovara na pra{aweto za definicijata na politi~kiot legitimitet edno malo pojasnuvawe ja
razotkriva vo potpolnost su{tinata na procesot. Imeno, "legitimnosta na poredokot podrazbira
poedincite da go prifa}aat i da
dejstvuvaat vo soglasnost so nego ne
samo od navika ili obi~aj, od
individualniot interes ili stravot od represija, tuku vrz osnova na
ubeduvawata vo negovata pravednost i opravdanost”3. Vo edna po{iroka smisla, politi~kiot legitimitet e smesten nekade pome|u
prifa}aweto na edna politi~ka
uredenost (ili konstelacija) i
ubedenosta vo ispravnosta i vrednostite na istiot apropo na sopstvenite akcii i izbori vo ramkite
na edno op{testvo.
Iako vaka postavenata definicija opfa}a edna silno potencirana eti~ka dimenzija (smesteno vo
najop{ta floskula – pravedno
vladeewe) ne treba da dojde do edna
konfuzija koja mo‘ebi subliminalno sleduva od pogore ka‘anoto
– ne site politi~ki aran‘mani
(ureduvawa, sistemi, vladenija) koi
u‘ivaat legitimitet se demokratski. Naprotiv, onie sistemi koi vo
politi~kata istorija u‘ivale
najgolem (duri nepriroden) stepen
na legitimitet – se tokmu despotskite, tiranskite, totalitarni
re‘imi. Ova ne bi bilo tolku va‘no
dokolku argumentot ne se prika‘e
vo sprotivnoto svetlo t.e. deka
mnogu e pote{ko da se dojde do eden
"vrednosen konsenzus”4 ili "ideolo{ka hegemonija”5 vo edno demo3
4
5
Ibid.
Ibid.
Ibid.
Liderstvoto, legitimitetot i tranzicijata
kratsko op{testvo otkolku vo edno
avtokratsko ili totalitarno op{testvo. Demokratskoto op{testvo
(ili barem sovremenoto liberaldemokratsko) samo po sebe podrazbira borba na idei i politi~ki
opcii, pa so samoto toa podrazbira
i konstantno prisustvo na politi~ka opozicija, koja namerno ili
nenamerno delegitimiraj}i ja vladeja~kata garnitura - ~esto znae da
odluta i vo delegitimirawe na
osnovnite vrednosti na eden politi~ki poredok.
Duri i vo eden pogeneralen
kontekst, demokratskite re‘imi ne
podrazbiraat eden tipi~no modernisti~ki model na politi~ko odnesuvawe, tuku pove}e se stremat kon
socijalno menaxirawe koe re~isi
sekoga{ e proces koj ima svoi
pobednici i gubitnici, no ~ii
rezultati, sepak se merlivi i
eti~ki konotirani na dolg rok
(dobri ili lo{i). Tokmu vo ovaa
smisla liderstvoto i politi~kiot
legitimitet stojat vo tesna vrska,
koja se ogleda vo investiraweto na
sopstvenata politi~ka mo} (glasot
na izbori) vo odredena politi~ka
elita, koja neizbe‘no se identifikuva so odredena programa,
ideologija, pragma, no pred s¢ (vo
strukturalen smisol) vrhu{ka na
~ie ~elo stoi – eden. Nezavisno
dali se raboti za pretsedatelski,
me{ovit ili parlamentaren sistem, kandidatot za pretsedatel ili
liderot na politi~kata partija
koj(a) gi dobiva izborite e sublimat
na politi~kite napori na edna
po{iroka struktura, i kako takov
pretstavuva simbol na politi~kiot
legitimitet a neretko i na identifikacija so re‘imot. Istovremeno,
toj e reprezent na politi~kata
volja na gra|anite jasno izrazena na
izbori, so {to se pretpostavuva
deka dvete strani vo eden vakov
socijalen dogovor vleguvaat kako –
ramnopravni.
Sekako, politi~kiot realizam
ima sopstvena logika i ~esto ne
funkcionira vo domenot na politi~kata etika, a edna idealnotipska situacija od ovoj karakter e
posebno kompromitirana vo situacija na op{testvena tranzicija od
totalitaren (avtoritaren, sultanisti~ki) re‘im vo demokratski
re‘im. Pri~inite le‘at vo seopfatnata op{testvena transformacija (od koi najbolni se onaa na
op{testveniot kapital i onaa na
mentalitetot) isto kolku i vo
silnata politi~ka inercija na
prethodniot re‘im koj ako ni{to
pove}e vo odredeni istoriski
momenti u‘ival - abnormalen stepen na legitimacija. Vo odnos na
liderstvoto ({to ovoj esej pretendira i da poka‘e) situacijata,
voop{to ne e razli~na, a kompromitiranosta i problemati~nosta na
liderskata pozicija opfa}a pove}e
dimenzii. Prvi~nata sekako se
odnesuva na samiot koren na problemot – prethodniot re‘im i
tipot na tranzicija preku koj se
vospostaveni postkomunisti~kite
pravila na igra.
Vlijanieto na prethodniot
re‘im i tipot na tranzicijata
vrz liderstvoto; problemot na
lustracija
Ako kako premisa go prifatime
re‘imot na porane{nata dr‘ava
kako totalitaren, a negovata liGodina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 39
Nenad Markovi}
derska figura kako simbol na eden
avtokratski (ili totalitaren –
zavisno od individualnata ideolo{ka pozicija) re‘im, vo ovoj
slu~aj periodot po smrtta na Josip
Broz Tito mo‘e da se nare~e posttotalitaren period. Po Vtorata
svetska vojna pa sé do raspadot na
SFRJ na ~elo na dr‘avata stoe{e
mar{alot, koj iako be{e i vrhoven
komandant na voenite sili, vladee{e so pomo{ na edna civilna
garnitura (a ne voena hunta). Ona
{to e karakteristi~no apropo tranzicijata na ovoj tip na re‘imi e:
"Re`imot so koj rakovodat civili (duri i zrelite posttotalitarni re`imi vo koi preovladuvaat komunistite) imaat karakteristi~no pogolemi institucionalni, simboli~ki i apsorptivni
kapaciteti, otkolku voenite ili
sultanisti~kite lideri da ja iniciraat, da ja usmeruvaat i da rakovodat so demokratskata tranzicija
(...) Civilite ~esto se gledaat
sebesi vo uloga na potencijalni
pobednici i vlijatelni politi~ari
i vo idniot demokratski re`im.”6
Vo ovaa smisla, Jugoslavija be{e
eden tipi~en primer. Zreliot
posttotalitarizam se odlikuva{e
so postepeno tonewe na birokratskiot aparat vo bezidejnost, no i vo
vo kompletno opa|awe na intenzitetot na ideolo{ko-simboli~kite
vrednosti. Sepak, del od politi~kite eliti i lideri, koi bea
direktni akteri na krvaviot raspad, ednostavno gi smenija "boite”
i prodol`ija kako uspe{ni politi~ari i vo ramkite na tranziciskiot period.
6
str. 40
Linc, Huan i Stepan Alfred. “Demokratska tranzicija
i konsolidacija” Beograd: Filip Vi{wi}, 1998.
str.90.
Politi~ka misla
Po{iroko poglednato, liderskata pozicija vo tranziciskiot
period, po ona {to vo Makedonija
nalikuva{e na edno ~ehoslova~ko
scenario 7, be{e {iroko kompromitirana so politi~kiot kompromis napraven so prethodniot re‘im, kade vo niedna sfera na
op{testvoto ne be{e napravena
su{tinska promena. Neubedlivata
reforma na makedonskata levica,
kako {to poka‘a vremeto, ne be{e
promena na praktikite i metodite
na rabota, tuku promena na najisturenata garnitura, koja, sakale da
priznaeme ili ne, prirodata na
sopstveniot politi~ki aktivizam ja
oformuva{e vo stariot re‘im.
Liderot vo taa smisla, i negovata
pozicija bea postaveni na nivo na
mit i toa na eden od najeksploatiranite vo politi~kata praktika
– mitot na spasitel. Dogovorot
Gligorov – Axi} ne promovira{e
samo edna mirna alternativa na
"politi~ki razvod” so SFRJ (ili
Srbija ako preferirate), tuku i
edna potsvesna dimenzija na silno,
snaodlivo i "novo” liderstvo,
nezavisno od negoviot komunisti~ki bekgraund. Vo edna takva
atmosfera levicata vo prvite
godini na svoeto vladeewe se
odnesuva{e spored edno klasi~no
scenario:
"Vo sferata na motivacijata,
komunistite (ili ekskomunistite)
od porane{nata nomenklatura (...)
i ponatamu se nao|aa na mnogu
zna~ajni pozicii vo dr`avniot
aparat, a posebno vo dr`avnite
pretprijatija. Niz svojata mre`a na
direktori, vo upravata, pa duri i
7
Linc i Stepan bi rekle - tranzicija po pat na kolaps
na “zamrznatiot” posttotalitarizam.
Liderstvoto, legitimitetot i tranzicijata
vo tajnite policiski slu`bi, pripadnicite na nomenklaturata mo`ea sebesi da si obezbedat privilegirana polo`ba vo kapitalisti~koto stopanstvo koe e vo
podem, a so toa i zna~itelno politi~ko vlijanie (...) Vo pogolemiot
del na postkomunisti~kite zemji
porane{nite funkcioneri ne probuvaat da go otfrlat ili direktno
da go dovedat vo pra{awe noviot
re`im, tuku samo sakaa da profitiraat od nego.”8
Ona {to se slu~uva{e na leviot
spektar na makedonskata tranzicija, ne be{e ni{to pomalku
dramati~no od ona {to se slu~uva{e na negovata desna strana.
Liderskata pozicija, prirodno, na
desnicata be{e gradena kako antipod na makedonskite levi lideri,
so silno izrazena antikomunisti~ka retorika, koja napati se
grani~e{e so politi~ka {izofrenija. Ova, tipi~no postkomunisti~ko kli{e na "ogrnuvawe na
nacionalisti~kiot elek”9 na edna
kvazidisidentska i psevdopatriotska elita zavr{i, za `al, vo lo{o
socijalno menaxirawe koe zavr{i
so – etni~ki konflikt.
Vo "takvi uslovi kade civilnoto
op{testvo s¢ u{te e slabo vo iznedruvaweto na kompetitivno politi~ko op{testvo”10 se postavuva i
u{te edna dilema: lustracijata na
postoe~kite strukturi. Lustracijata ne bi bila tolku va`na
dokolku ne potencirame edna o~igledna sostojba: za kakov tip na
politi~ki lideri mo`eme da zboruvame koga istite nemaat na raspo8
Ibid. str.92.
Ibid. str.91.
10
Ibid.
9
lagawe adekvatni kapaciteti za
upravuvawe i menaxirawe? Kako da
se postigne legitimitet na edna
politi~ka elita, koga samata su{tina na poredokot e nepromeneta?
Kako gra|anite da o~ekuvaat ostvaruvawe na poln demokratski kapacitet vo uslovi na nepostoewe na
strukturi koi }e go po(d)nesat toa?
I na krajot na krai{tata – kako da
se postigne legitimitet na politi~koto liderstvo vo novite demokratski uslovi koga toa samoto
(liderstvoto) bi mo`elo da stane
predmet na lustracija, so {to
voedno vo potpolnost bi se izgubil
i legitimitetot na negoviot antipod? Eve {to za toa veli eden od
retkite analiti~ari koi se zanimavaat so toa pra{awe:
"Uspe{nite tranziciski dr`avi
go storija tokmu toa! U{te vo prvite
migovi na procesot na tranzitirawe gi is~istija nivnite, sekako, inficirani dr`avni aparati,
osobeno najvitalnite – policijata
i tajnite slu`bi. Gi realiziraa
procesite na nu`na, obvrzna lustracija, mnogu efikasno. So toa tie
se spasija od site podocne`ni,
najblago re~eno, manevrirawa na
porane{nite "najprovereni” gra|ani-slu`benici na dotoga{niot
dr`aven aparat (...) koi pak vo
zemjite kade {to toa ne se napravi
(lustracijata), deneska zazemaat
visoki pozicii vo vkupnoto kriminalno podzemje! Ne treba da imame
iluzii. Makedonija ne sprovede
proces na lustracija i toa denes go
pla}a skapo!”11
11
Ismail, \uner. “Politi~ka i institucionalna
stabilnost” - rabotna verzija.. Skopje: UNDP Izve{taj za navremeno predupreduvawe – Septemvri
2005, 2005. str.6.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 41
Nenad Markovi}
Kako se odrazuva ova na procesot na liderstvo le‘i vo odgovorot na pogorepostavenite pra{awa.
Kako i da e, edna mala napomena
stoi: lustracijata ne mora da se
razbere sama po sebe kako inkviziciska "purifikacija” na re`imot
od "starite strukturi” tuku pove}e
kako reforma na najvitalnite
delovi na dr`avniot aparat, zajaknuvawe na demokratskiot kapacitet na edno op{testvo vo kriti~en istoriski moment... Kako i da
e – toa ne se slu~i, a liderite koi
Makedonija gi iznedri bea, za `al,
rezultat na eden vakov seriozen
nedostatok. So edinstvena razlika
{to stoeja na dve razli~ni strani
na su{tinski – istiot ideolo{ki
problem...
Tipologija na avtoritetot (Maks
Veber) i makedonskite primeri
Iako mo‘ebi dosega ovaa analiza nalikuva deka direktno ne go
tretira problemot na politi~kite
lideri vo tranzicijata (ili go
tretira indirektno) problemite na
politi~kiot legitimitet, prethodniot re‘im i lustracijata vo
golema mera odgovaraat na pra{aweto za uslovite, ambientot i
potekloto na politi~koto povedenie na liderite. Ona {to treba
da pretstavuva su{tinska dekonstrukcija na liderskata pozicija vo
tranziciski uslovi vsu{nost e
analiza na tipot na avtoritet koj
realno liderite go u‘ivaa vo
Republika Makedonija. Mo‘ebi najpopularnata tipologija mu pripa|a
na Max Weber koj razlikuva tri tipa
na avtoritet:
str. 42
Politi~ka misla
•
•
•
Racionalno – legalen – Avtoritetot e ome|en so eksplicitni
pravila Prekr{uvawe na procedurite zna~i gubewe na legitimitetot.
Tradicionalen avtoritet – Avtoritetot zavisi od socijalniot
status i obi~aite. Toj se praktikuva kako li~en prerogativ.
Harizmatski avtoritet – se
bazira na li~niot legitimitet.
Se javuva vo momenti na golemi
istoriski premre‘ija i stresni
momenti za edno op{testvo.12
Vo ramkite na ovaa tipologija se
~ini deka situacijata vo Makedonija vo izminatite petnaesetina
godina te{ko mo‘e da se smesti vo
ramkite na prvata kategorija. Ona
{to e karakteristi~no za sekoja, pa
i na{ata tranzicija e deka pravilata na igra se prili~no nejasni,
neednakvo primenuvani za site
~lenovi na zaednicata, no i pod
udar na reformite koi se neminovni vo tranziciskiot period.
Zatoa, te{ko e da se govori za
racionalno – legalen avtoritet vo
makedonski uslovi, ili barem
te{ko be{e da se govori do skoro –
koga nastanaa i prvite smeni na
politi~kite vrvovi na dvete najgolemi partii na etni~kiot makedonski blok 13 . Vo ovaa smisla
pra{aweto bi bilo – kakov tip na
avtoritet praktikuvaa makedonskite politi~ki lideri dosega?
Ona {to go vidovme kako politi~ko svedo{tvo vo izminatite
12
13
Weber, M. 1922. GESAMMELTE AUFSAETZE ZUR
WISSENSCHAFTSLEHRE. Tuebingen: Mohr.
Predmet na ovaa analiza se samo etni~kite makedonski lideri vo izminatiot period. Bi bilo dobro
koga ovaa analiza bi se nadopolnila so analiza na
etni~kiot albanski politi~ki blok vo izminative
dekada i polovina.
Liderstvoto, legitimitetot i tranzicijata
dekada i polovina be{e praktikuvawe na prete‘no harizmatski
model na politi~ko dejstvuvawe na
politi~kite lideri. Od pretsedatelstvuvaweto na Gligorov,
preku premierite Crvenkovski i
Georgievski, pa s¢ do neodamna
po~inatiot pretsedatel Trajkovski
– avtoritetot na ovie politi~ki
lideri be{e izgraden na tipi~no
harizmatski princip. Na momenti
ne treba da se zanemari i prisustvoto na mitomanski elementi, koi
ne dolikuvaat na edna zdrava i
konsolidirana demokratija.
Kiro Gligorov be{e prvata politi~ka figura na postkomunisti~ka
Makedonija za koja so sigurnost
mo‘e da se ka‘e deka spa|a vo redot
na harizmati~nite makedonski
politi~ki lideri. Harizmata na
Gligorov vo golema izvira{e od dve
politi~ki floskuli: mirniot "razvod” so SFRJ i miroqubivata nadvore{na politika, koja od nekoi
politi~ki krugovi be{e do~ekana
kako negativna, poradi pregolemata
doza na popustlivost (posebno vo
odnos na sporot so Grcija). Kako i
da e, Gligorov be{e mo‘ebi edinstveniot pretsedatel koj poseduva{e i elementi na tradicionalen
politi~ki avtoritet, pred s¢,
poradi golemata inercija na glasa~koto telo vo odnos na komunisti~kiot re‘im i likot i deloto na
Broz. Vo ovoj kontekst e i javno
kreiraniot "mit na spasitel” koj
be{e i eden od glavnite izvori na
avtoritetot na Gligorov.
Sepak, samo edna figura od
po~etocite na makedonskata tranzicija s¢ u{te e aktuelna i e aktiven ~initel na makedonskata politi~ka scena. Toa sekako e Branko
Crvenkovski, koj svojot politi~ki
avtoritet go vtemeli na sopstvenata harizma, no i na konflikt so
negoviot antipod – Qub~o Georgievski. I ako na Crvenkovski imixot
na mlad, nade‘en i ,pred s¢, urban
lik mu pomogna vo osvojuvaweto na
glasa~koto telo, intenzitetot na
politi~kata debata koja ve{to ja
vodea so Georgievski im pomogna vo
izveduvaweto na edno isklu~itelno politi~ki pragmati~no scenario – eliminirawe na eventualen tret ~initel koj bi mo‘el da
ja zagrozi pozicijata na ovie dve
politi~ki harizmi. Od svoja strana,
"mladiot buntovnik” i patriot so
renome – Georgievski, svojata harizma ja grade{e na baza na isklu~itelno radikalniot antikomunizam, no i neve{t nacionalizam,
koj neretko nao|a svoi poddr‘uva~i
kaj etnocentri~noto glasa~ko telo,
koe sekoga{ e mnogubrojno vo kriti~ni procesi kako {to e tranzicijata. Voskresnuvaweto na politi~kata konfrontacija na nivo na
du{man (foe) pome|u Crvenkovski i
Georgievski, sepak be{e samo refleksija na edna nezrela demokratija, so te‘ok i pred sé nerevidiran (~itaj nelustriran) istorisko-politi~ki baga‘.
Mo‘ebi edinstvenata li~nost,
koja sopstveniot politi~ki avtoritet go grade{e bez postavuvawe
na strogi kontrasti pome|u sebesi
i ostanatite, be{e tokmu pretsedatelot Trajkovski. Negoviot
harizmatski avtoritet izvira{e
najmnogu od negovata ednostavnost,
identifikacijata so narodot i
umerenosta koja dotoga{ i ne be{e
premnogu ~esto sre}avana na makedonskata politi~ka scena.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 43
Nenad Markovi}
Kako i da e – ona {to e zaedni~ko za ovie ~etiri li~nosti koi
ostavija ogromen pe~at na makedonskata politi~ka scena e deka
site tie pripa|aat na edna era koja
Makedonija poleka ja napu{ta. Kako
tipi~ni harizmatski lideri, tie
vlasta ja praktikuvaa vo uslovi na
nestabilnost, konflikt i ekonomska neizvesnost, koja, za ‘al,
prodol‘uva i denes kako akutna i
hroni~na. No Republika Makedonija
vleguva vo edna era na politi~ka
(se nadevame i ekonomska) stabilizacija kade kriteriumite za
avtoritetot koj politi~kiot lider
treba da go praktikuva se pomestuvaat i evoluiraat. Debatata koja
ja vodat Gruevski i Bu~kovski,
sepak (sega- zasega) odi vo pravec
na seriozna i relativno dobro
obmislena razmena na idei, pro-
grami i konkretni politi~ki ~ekori. Vo sekoj slu~aj mnogu pove}e
otkolku {to toa be{e praktika
dosega. Mo‘nosta za "nov po~etok”
na poleto na politi~kata komunikacija, no i evoluiraweto i postepenoto politi~ko osvestuvawe na
elektoratot od te{kiot nokdaun na
tranzicijata, ne treba da se ispu{ti. Posebno ne koga avtoritetot
mo‘e da se fundira na zdravi
pravila na igra i od harizmatski
da se pretvori vo racionalnolegalen. Da ne zaboravime {to na
edna Germanija, Irak ili Srbija i
donese dolgogodi{noto i nekriti~no potpirawe na "harizmatski”
politi~ari koi svojata politi~ka
harizma nimalku ne ja kapitaliziraa za dobroto na sopstveniot
narod.
Abstract
The paper deals with the issue of political leadership in transition vis-à-vis
the legitimacy of the political system. Three main factors are included: the
origin and the characteristics of the previous regime, the (non)existence of
the lustration process as well as the concrete foundation of the political authority
in a wider theoretical framework. Based on these arguments the essay also
gives a short overview of the Macedonian transition and the type of authority
practiced during this period.
Bibliografija
Ismail, \uner. "Politi~ka i institucionalna stabilnost” - rabotna
verzija.. Skopje: UNDP - Izve{taj za navremeno predupreduvawe –
Septemvri 2005, 2005.
Ivanov, \orge. "Legitimirawe na poredokot” vo "Politi~ka filozofija”)
– Hrestomatija. Skopje: Praven fakultet – otsek politi~ki nauki, 2004.
Linc, Huan i Stepan, Alfred. "Demokratska tranizcija i konsolidacija”
Beograd: Filip Vi{wi}, 1998.
Weber, M. 1922. GESAMMELTE AUFSAETZE ZUR WISSENSCHAFTSLEHRE.
Tuebingen: Mohr.
str. 44
Politi~ka misla
Vladimir Bo‘inovski
Proces za stabilizacija i
asocijacija
Po~etocite na odnosite me|u
Evropskata unija i dr‘avite od
Zapaden Balkan mo‘e da se najdat
vo Regionalniot proekt za sorabotka so koj se predviduva potpi{uvawe na dogovori za sorabotka
me|u EU i dr‘avite od Zapaden
Balkan. R. Makedonija go potpi{a
ovoj dogovor vo april 1997 godina.
Vo maj 1999 godina, so cel da se
unapredat i zabrzaat evrointegraciskite procesi, kako i da se
saniraat posledicite od kosovskata kriza, sozdaden e Paktot za
stabilnost. So nego se predviduva{e organizacija na donatorski
konferencii za dr‘avite od Zapaden Balkan, kako i otpo~nuvawe na
Proces za stabilizacija i asocijacija (PSA). Na toj na~in, ovoj proces
stana osnovna ramka za integrirawe na zemjite od Zapaden Balkan
vo Evropskata unija.
So reformite na politi~kiot
sistem, koi proizleguvaat od Procesot za stabilizacija i asocijacija, Republika Makedonija e vo
napredna faza vo odnos na ispolnuvaweto na svoite obvrski. Osnovnite na~ela na politi~kite kriteriumi, koi dosega Makedonija gi
ispolni re~isi vo celost, a koi
proizleguvaat od Samitot na EU vo
Kopenhagen vo 1993 godina, se definiraat kako: "postignata stabilnost
Evropski profil
na politi~ar
Spogodba za stabilizacija i
asocijacija
na instituciite koi garantiraat
demokratija, vladeewe na pravoto,
~ovekovite prava i po~ituvawe i
za{tita na malcinstvata”
Eden od najva‘nite preduslovi
predvideni so PSA, pretstavuva{e
implementacijata na Ohridskiot
ramkoven dogovor. Drugite oblasti
vo koi se vr{at promeni i usoglasuvawe so evropskite standardi i
koi vo golem del ili celosno se
zavr{eni, se: popisot na naselenieto vo Republika Makedonija,
sproveden kon krajot na 2002 godina, a rezultatite se obraboteni i
objaveni vo 2003 godina, potoa,
donesuvawe na novo zakonodavstvo
za lokalna samouprava spored koj
be{e formulirana op{tinskata
teritorijalna podelba vo Republika Makedonija, kako i pravata i
obvrskite na op{tinite. Drug
politi~ki kriterium od isklu~itelna va‘nost e reformata vo
javnata administracija koja se
sproveduva so donesuvawe na novi
zakoni za javna administracija,
kako i so restruktuirawe i obuka
na dr‘avnite slu‘benici.
Ostanatite politi~ki kriteriumi od PSA se slednite: reforma
vo sektorot na bezbednosta, so koja
policijata na R. Makedonija se
reformira spored standardite na
Evropskata unija, kako i unapreduvawe na ~ovekovite prava. Eden
od najva‘nite kriteriumi pretstavuva reformata na sudstvoto, koe
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 45
Vladimir Bo‘inovski
se sproveduva so reorganizacija na
sudskiot sistem i so usvojuvawe i
dopolnuvawe na zakonodavstvoto
koe ja utvrduva rabotata na sudovite vo RM. Isto taka, se vr{i i
depolitizacija na sudskiot sistem,
so cel da stane profesionalen i
poefikasen. Sepak, mora da se
naglasi deka iako ovaa reforma e
vo proces na usoglasuvawe i implementacija so standardite na EU, taa
e daleku od svoeto zavr{uvawe,
kako poradi nejzinata kompleksnost i obemnost, taka i poradi
mnogubrojnite pre~ki predizvikani
od subjektivni faktori vo instituciite na dr‘avata i osobeno vo
samoto sudstvo.
Zgolemuvawe na nadle‘nostite
na ombudsmanot naroden pravobranitel), slobodata na izrazuvawe, civilnoto op{testvo i nevladinite organizacii, kako i nezavisnosta na mediumite, se ostanatite
va‘ni segmenti koi se del od
politi~kiot del na Procesot za
stabilizacija i asocijacija.
Politi~kite kriteriumi, odnosno postulatite na Procesot za
stabilizacija i asocijacija, vo R.
Makedonija kako {to i prethodno
be{e istaknato, se vo visoka faza
na implementacija, dodeka nekoi od
niv vo celost se ispolneti. Ovie
obvrski, vsu{nost pretstavuvaat,
usoglasuvawe na makedonskiot so
evropskiot politi~ki sistem i go
trasiraat patot na R. Makedonija
kon Evropskata unija.
Spogodba za stabilizacija i
asocijacija (SSA)
Od dr‘avite na Zapaden Balkan
(R. Makedonija, Hrvatska, Albanija,
str. 46
Politi~ka misla
Srbija i Crna Gora i Bosna i Hercegovina) Republika Makedonija e
prvata dr‘ava koja ja potpi{a
Spogodbata za stabilizacija i
asocijacija (SSA) so Evropskata
unija (na 9 april 2001 godina). Taa
e i prva dr‘ava kade zavr{i procesot na nejzinata ratifikacija (na
10 januari 2004 godina).
So ratifikuvaweto na SSA od
strana na Sobranieto na Republika
Makedonija, Vladata na RM deklarira{e anga‘irawe na site raspolo‘ivi kapaciteti vo ispolnuvawe
na obvrskite koi proizleguvaat od
Spogodbata za stabilizacija i asocijacija. Ovie obvrski pretstavuvaat ~ekor napred kon strate{kata
opredelba na R. Makedonija za
~lenstvo vo Evropskata unija.
Spogodbata za stabilizacija i
asocijacija e sostavena od nekolku
poglavja. Poglavjata od SSA gi
reguliraat slednite oblasti: op{ti na~ela, politi~ki dijalog,
regionalna sorabotka, slobodno
dvi‘ewe na stoki, dvi‘ewe na
rabotnici, osnovawe i davawe
uslugi i kapital, pribli‘uvawe na
zakonodavstvoto i sproveduvawe na
zakonite, pravda i vnatre{ni raboti, politika na sorabotka, finansiska sorabotka i institucionalni,
op{ti i zavr{ni odredbi.
Iako Spogodbata za stabilizacija i asocijacija stapi vo sila na
1 april 2004 godina, Republika
Makedonija prezema merki za ispolnuvawe na obvrskite koi proizleguvaat od ovaa Spogodba, vedna{
po potpi{uvaweto na SSA vo 2001
godina. Toa e ovozmo‘eno so vremenata spogodba za trgovija i trgovski
pra{awa koja be{e primenuvana s¢
do stapuvaweto na sila na SSA.
Spogodba za stabilizacija i asocijacija
Na~elata na SSA
So potpi{uvaweto na SSA predvideno e unapreduvawe, odnosno
usoglasuvawe so evropskite standardi vo pove}e oblasti koi se
neophodni za idnoto ~lenstvo vo
EU. Kako edna od najva‘nite materii koi treba da se usoglasat so
evropskite standardi e reformata
vo oblasta na borbata so organiziraniot kriminal i korupcijata.
Regionalnata sorabotka e isklu~itelno va‘en segment vo pribli‘uvaweto kon Evropskata unija. Na
ovoj plan se sklu~eni mnogu me|unarodni dogovori me|u R. Makedonija
i zemjite od regionot, so koj se
unapreduvaat nivnite odnosi vo
mnogu poliwa. Kako primer mo‘e da
se poso~i regionalnata sorabotka
me|u nacionalnite bezbednosni
sistemi na zemjite od Jugoisto~na
Evropa vo oblastite na: prevencija
i borba so organiziraniot kriminal, sigurnosta na granicite i sorabotkata me|u armiite vo regionot.
Dogovorite za slobodna trgovija
ja pottiknuvaat ekonomskata sorabotka me|u R. Makedonija i zemjite
od regionot. Na ovoj plan ima golem
napredok, osobeno poradi faktot
deka R. Makedonija ima sklu~eno
dogovori za slobodna trgovija so
site zemji od Jugoisto~na Evropa.
Ekonomski kriteriumi na
Spogodbata za stabilizacija i
asocijacija
Glavna pri~ina za otpo~nuvawe
na procesot na evrointegracii, a so
toa i podocne‘noto osnovawe na
evropskite zaednici, (koe dovelo
do sozdavawe na Evropskata unija)
e ekonomijata. So ova stanuva jasen
izrazeniot ekonomski prioritet na
site dogovori koi Evropskata unija
gi sklu~uva so treti dr‘avi.
Zalagaweto na EU, za jasno definirani ekonomski odnosi, e izrazeno i so Spogodbata za stabilizacija i asocijacija. Republika
Makedonija ima pove}e obvrski vo
usoglasuvaweto na nejziniot ekonomski sistem so onoj na Evropskata
unija. Sepak, ova usoglasuvawe me|u
ekonomiite na R. Makedonija i EU
ne pretstavuva samo obvrska na RM,
tuku toa nosi i golemi povlastuvawa za makedonskata ekonomija
vo odnosite so Evropskata unija.
So ratifikuvaweto na SSA,
ekonomijata na R. Makedonija e
stavena vo povlastena polo‘ba vo
odnos na drugi dr‘avi koi ne se
~lenki ili kandidati za ~lenstvo
vo Evropskata unija. Prednostite se
otslikuvaat vo pravata od oblasta
na ekonomijata so koi makedonskata
ekonomija se pribli‘uva ili izedna~uva so tretmanot na ekonomiite
na zemjite- ~lenki. Toa se odnesuva
na pove}e oblasti od ekonomijata
kako {to se vnatre{niot pazar i
trgovijata, slobodnoto dvi‘ewe na
stoki i uslugi, slobodnoto dvi‘ewe
na lu|e i kapital ili za{titata na
intelektualnata i industriskata
sopstvenost.
Ekonomskite odnosi me|u R.
Makedonija i Evropskata unija, kako
i preporakite na Unijata za usoglasuvawe na ekonomskite standardi
na RM so onie na EU se podeleni na
slednive oblasti:
Vnatre{en pazar i trgovija
Vo ovoj del se prezentirani
zalo‘bite na EU za zapazuvawe na
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 47
Vladimir Bo‘inovski
principot na konkurentnost na
pazarot na R. Makedonija. Toa zna~i
ovozmo‘uvawe na isti uslovi na
pretprijatijata koi u~estvuvaat vo
trgovijata, bez pritoa da se davaat
posebni povlastici na nekoi firmi, bidej}i so toa bi se naru{il
principot na konkurentnost na
pazarot.
Slobodno dvi‘ewe na stoki i
uslugi
Spored SSA, vo ovoj sektor se
primenuva klauzulata za asinhrona
liberalizacija, kade osloboduvaweto od carina za makedonskite
proizvodi, se primenuva vedna{ po
stapuvaweto vo sila na Spogodbata,
so isklu~ok na onie koi se navedeni
vo SSA (kako na primer: tele{ko
meso, vino i ~elik). Vo ~len 17 od
SSA stoi: Carinskite dava~ki za
uvozot na proizvodite vo Zaednicata, {to poteknuvaat od Republika Makedonija, }e bidat ukinati
{tom }e stapi vo sila ovaa Spogodba. Carinite za proizvodite od
Unijata koi se uvezuvaat od R.
Makedonija }e bidat postapno
namaluvani vo slednite 10 godini
kako {to e navedeno vo ~len 14 od
SSA: Zaednicata (EU) i Republika
Makedonija postapno }e vospostavat slobodna trgovska zona, vo
period od maksimum 10 godini.
Slobodno dvi‘ewe na lu|e i
pravo na prestoj kade se predviduva deka site gra|ani na R.
Makedonija, koi imaat rabotna
dozvola ili dozvola za legalen
prestoj, vo nekoja od ~lenkite na
EU, }e gi u‘ivaat istite prava kako
i dr‘avjanite na EU.
Slobodno dvi‘ewe na kapitalot kade se reguliraat i usoglastr. 48
Politi~ka misla
suvaat plate‘nite operacii, danocite i akcizite i parite vo optek.
Carinskata slu‘ba kade se
predviduva osovremenuvawe na
carinata na R. Makedonija, vo
procesot na pribli‘uvawe kon
evropskite standardi
Intelektualnata i industriska
sopstvenost kade se doneseni niza
zakoni za za{tita na sopstvenosta,
kako i promotivni kampawi so koi
seottiknuvaat gra|anite da kupuvaat originalni proizvodi, iako
mora da se naglasi, deka barem
dosega ovie merki ne dale pogolemi
rezultati.
Razvojot na mali i sredni pretprijatija, zemjodelstvoto i za{titata na ~ovekovata sredina
Iako se sproveduvaat postojani
reformi na ekonomskiot sistem, R.
Makedonija ima golem broj obvrski
vo procesot na tranzicija na svojata
ekonomija. Zatoa, potreben e pogolem anga‘man na dr‘avata vo podgotovkata na gra|anite i materijalnite resursi, so cel da se postigne
zaemnost na makedonskata ekonomija, so ekonomskite standardi na
Evropskata unija.
Delot od SSA vo oblasta na
pravdata i vnatre{nite raboti
Republika Makedonija, od nejzinoto osamostojuvawe vo 1991god, se
stremi kon usoglasuvawe so sudskiot sistem na Evropskata unija.
Osven promenite vo politi~kiot i
ekonomskiot sistem, gi menuva
principite na rabotewe vo nejziniot sudski sistem. Reformata na
sudskiot sistem s¢ u{te ne e zavr{ena.
Spogodba za stabilizacija i asocijacija
Vo Spogodbata za stabilizacija
i asocijacija, ima poseben del so koj
se reguliraat ovie pra{awa, kako
i instrumentite preku koi bi se
odvivala sorabotkata so EU. Celta
na ovaa spogodba e reformata da se
zavr{i i da se ispolnat obvrskite
prezemeni so SSA. Vo ~len 74 od
Spogodbata se naveduva deka:
"Vo nivnata sorabotka vo oblasta na pravdata i vnatre{nite
raboti, stranite }e posvetat osobeno vnimanie na zajaknuvawe na
instituciite na site ramni{ta vo
oblastite na administracijata
voop{to i primena na pravoto i
osobeno mehanizmite na pravdata.
Ova osobeno go vklu~uva jakneweto
na vladeewe na pravoto. Sorabotkata na poleto na pravdata }e
se naso~i, osobeno kon nezavisnosta na sudstvoto, podobruvawe na
negovata efektivnost i obuka na
kadrite od pravnite profesii.”
So ova se reguliraat pove}e
oblasti koi potpa|aat pod sektorot
pravda i vnatre{ni raboti. Vo site
niv vo tek e reformata, se podgotvuva ili pak e zavr{ena. Najzna~ajni segmenti od Sudskiot sistem
i vnatre{ni raboti, opfateni vo
SSA pretstavuvaat:
Regulirawe na vizniot re‘im,
kontrolata na granicite, azilot
i migraciite.
Site ovie segmenti, so pomo{ na
pretstavnici od EU, R. Makedonija
treba da gi usoglasi so evropskite
standardi. Za nekoi od niv, kako
regulirawe na postapkata za dobivawe azil ili vizniot re‘im, ve}e
se doneseni zakonski re{enija, Vo
tek e sklu~uvaweto na dogovorite
za readmisija so zemjite-~lenki na
EU, so koi se regulira migracijata
i kontrolata na granicite.
Borbata protiv organiziraniot
kriminal i terorizmot.
Vo ovoj segment, isto taka, vo tek
e donesuvaweto na zakonite {to
treba da bide zaokru‘eno do krajot
na 2004 godina. Spre~uvawe na
finansiski kriminal i perewe na
pari. So promocija na finansiskata
policija i novite amandmani na
zakonot za spre~uvawe na pereweto
pari, zasileni se reformite vo
sektorot na pravdata i vnatre{nite raboti, iako povtorno golem
problem pretstavuva nivnata implementacija.
Sorabotka za spre~uvawe na
{vercot so drogi.
R. Makedonija e edna od dr‘avite koi se nao|aat na patot za
nelegalna trgovija so droga. Soo~ena so ovoj golem problem, so tehni~ka i materijalna pomo{ od
Evropskata unija, Makedonija pravi
seriozni napori za spre~uvawe na
nelegalniot {verc. Dokaz za toa e
noviot "Zakon za proizvodstvo i
trgovija so narkoti~ni sredstva.”
So reformite na politi~kiot i
ekonomskiot sistem, koi proizleguvaat od Spogodbata za stabilizacija i asocijacija, Republika
Makedonija e vo proces na ispolnuvaweto na svoite obvrski prezemeni so ovaa Spogodba, iako vo
ekonomskiot sistem osven nosewe
na novi zakoni i odredbi neophodna
e i nivna implementacija, koja vo
mnogu sektori na ekonomijata se
soo~uva so zna~ajni pote{kotii ili
pak s¢ u{te ne e zapo~nata. Ova
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 49
Vladimir Bo‘inovski
zabavuvawe na reformite vo ekonomskiot sistem, osven {to izrazito negativno se odrazuva vrz
rastot i zakrepnuvaweto na makedonskata ekonomija, vo golema mera
mo‘e da vlijae i na zabavuvawe na
celokupniot proces na priem na
Makedonija kako polnopravna ~lenka vo Unijata.
Abstract
Stabilisation and Association Agreement (SAA) is one of the main
instruments for adjustment of the Macedonian political economic and legal
system in order to be compatible and in accordance with the European
standards. This essay is analyzing the main parts of the SAA, adoption of
legal acts connected with this agreement and it’s current implementation by
the Macedonian authorities.
str. 50
Politi~ka misla
Aktuelno
Aplikacija, mislewe i status na
kandidat
Jovan Despotovski
Tri elementi od fazata na Procesot na integracija na Republika
Makedonija, se so golema aktuelnost i zna~ewe vo ovaa vremenska
otse~ka na na{iot istoriski razvoj.
[to e toa {to ne motivira da
posvetime tolku vreme i prostor za
diskusija, rabota, o~ekuvawa, nade‘i i stravuvawa? Dali zna~eweto {to mu se dava na Procesot
kako takov, mo‘e da bide opravdano
so negovoto vlijanie vrz tranzicijata kon demokratsko op{testvo,
so pazarna ekonomija i vrednosti.
Da pojdeme od po~etok. 1991
godina, nikoj vo ovaa zemja, ili
barem ne mnozinstvoto, ne pomisluva{e deka vekovno sonuvanata
nezavisnost i samostojnost, samo
dve decenii podocna povtorno, vo
del, }e treba da ja delegirame na
zaednica na dr‘avi. Ovojpat, sekako, evropski. Kako i da e, referendumot poka‘a ogromna ‘elba i
cvrst stav za samostoen od kon prosperitetnata idnina. Sonot za moderna, ekonomski razviena, stabilna dr‘ava na ramnopravni edinki brzo be{e pomaten so realnosta
na balkanskoto namiruvawe na
istoriskite smetki i „nepravdi”.
Vo tie godini, Evropskata zaednica
se sprema{e da go napravi re{itelniot ~ekor kon Unija (Spogodbata od Mastriht), pa i o~ekuvano, nejziniot interes za Balkanot
nekako be{e podreden na namerata
za zasilena vnatre{na integracija.
Postkomunisti~kite dr‘avi od
Cenralna i Isto~na Evropa (CIE),
del zaradi istoriski, del zaradi
aktuelno-politi~ki interesi, bea
prvata grupa koja uspea da go razbudi interesot na Brisel. Sredinata na devedesettite e period na
sklu~uvawe na evropskite spogodbi, koi nudea asocijativen status i jasen roud mep za idnoto
pro{iruvawe. Kristalnata perspektiva za EU ~lenstvo, zape~atena so Agendata 2000, usvoena vo
1997 godina, ovozmo‘i ovie zemji
brzo da gi nadminat slabostite i
te{kotiite na procesot na tranzicija i da poka‘at zavidni rezultati na planot na ekonomskiot razvoj. Kako kontrast na renesansata
vo CIE, zemjite na jugoistok se
soo~ija so polniot udar na nikoga{
nezavr{enata istorija, vo uslovi
na tuku{to zapo~nat proces na
definirawe na indinata. Sekoe
razmisluvawe i zaklu~oci koi
govorat za razlikite vo profilot
na prvata grupa zemji, pod neposredno vnimanie na EU i vtorata,
balkanskata, mo‘e da se smeta za
nesoodvetna. Prv i edinstveno
dovolen argument za prethodnata
konstatacija se suvite statisti~ki
pokazateli za nivoto na ekonomski
i socijalen razvoj vo 1989 godina,
koj sekoga{ govorel vo prilog na ona
za {to site nie se se}avame. No,
efektite od zasilenoto (politi~ki, istoriski i geografski sosema
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 51
Jovan Despotovski
opravdano) vnimanie kon ovie
zemji, i nedostatokot na jasna vizija
za Balkanot, be{e jasen signal i
pottik za radikalnite elementi
deka e dojdeno vistinskoto vreme
za realizacija na nivnite dotoga{
ve{to prikrieni agendi. Rezultatot e poznat – krv, nasilno razdru‘uvawe, cena, i politi~ka i ekonomska, koja ja pla}aat site, osven
nekolku promili gnasno bogati
voeni profiteri i {verceri. Otkako ognot be{e zapalen, a SAD, ON i
nekoi evropski zemji dlaboko zavlezeni vo re{avawe na ve}e nastanatite problemi, cenata na zapirawe na krvoprolevaweto be{e
ogromna. I, tuka ne zboruvam samo
za ekonomskata t.e tro{ocite za
silniot voen anga‘man vo ~uvawe
na mirot, tuku i vo zagubeni ~ove~ki
‘ivoti i stradawa. U{te edna{ se
doka‘a deka cenata {to treba da
se plati za prevencija na eden
konflikt e vrv od ledeniot breg na
polnata cena na gasnewe na edna{
razgoren konflikt.
Prv pokazatel za promenata na
percepcijata na evropskite lideri
kon ovoj del od stariot kontinent
be{e nivnoto involvirawe vo
prevencija na vnatre{niot konflikt vo Republika Makedonija.
Iako mo‘e da zvu~i kako prefrlawe na topkata na drug, sepak,
postoi razmisluvawe spored koe,
krizata vo zemjata mo‘e{e mnogu
porano da bide spre~ena dokolku
zemjata dobie{e barem mal del od
vnimanieto {to go dobivaa zemjite
od CIE. I dodeka tie treba{e da
go odat patot na politi~ki i ekonomski reformi, silno poddr‘ani
od Evropskata unija (i fondovi),
Republika Makedonija, kako osastr. 52
Politi~ka misla
mena oaza na mirot na turbolentniot Balkan, sama se spravuva{e so
predizvicite na istorijata i cenata na tranzicijata. Nema da bide
preteruvawe ako se ka‘e deka nikoj
od grupata zemji nare~ena Zapaden
Balkan, ne zaslu‘uva{e {ansa i
vnimanie kako Makedonija. Ne smee
da se zaboravi deka demokratskata
politi~ka scena vo zemjata, u{te od
samiot nejzin po~etok, se odlikuva{e so celosno prisustvo na politi~ki reprezenti na etni~kite malcinstva, {to e klu~en segment od
definiraniot politi~ki kriterium
za ~lenstvo. Kako i da e, cenata na
postojanata izlo‘enost na negativni vlijanija od konfliktite vo
sosedstvoto, potkrepena so objektivnite sostojbi vo ekonomijata i
socijalnata sfera, kako cena na
tranzicijata i sproveduvaweto na
reformite, stigna za naplata vo
2001 godina. I, koga mnogumina go
o~ekuvaa sprotivnoto, Makedonija
zastana na svoi noze i odolea na
raznite scenarija za podelba,
raspa|awe i zamena na teritorii i
naselenie. Prifati prodol‘uvawe
na politikata na gradewe na me|uetni~ka tolerancija i sorabotka,
sega precizno izlo‘ena vo forma
na plan na obvrski i aktivnosti.
Ramkovniot dogovor be{e delo na
podgotvenosta na iskrenite politi~ki sili vo zemjata, za prvpat,
cvrsto i konkretno poddr‘ani od
Evropa i SAD.
Prifa}aj}i gi uka‘uvawata na
realnosta na procesite vo Centralna i Isto~na Evropa, liderite
na Unijata definiraat ist kurs i
mehanizmi kon regionot na Balkanot. Samitot na EU vo Solun (juni
2003) e prviot ~ist indikator na
Aplikacija, mislewe i status na kandidat
promenata na percepcijata na Evropskata unija kon Balkanot od
problemati~en sosed (vo najdobar
slu~aj, predvorje), do iden svoj
sostaven del. Jasno definiranata
perspektiva za EU ~lenstvo, iako
nedokraj poddr‘ana so finansiskite instrumenti koi im bea na
raspolagawe na ve}e novite ~lenki
od CIE, donese zna~ajni povolni
vetri{ta vo edrata na demokratskite sili. Taka, iako vo odminata
decenija na svoeto opstojuvawe,
Makedonija be{e definirana na
svojot pat kon EU, duri vo periodot
pred (sklu~uvawe na SSA1), a osobeno po Samitot vo Solun, evropskata perspektiva stana yvezdavodilka na tranziciono-reformskiot proces.
Vo 2004 godina, sosema opravdano i o~ekuvano dojde Aplikacijata za ~lenstvo. Samo tri godini
po konfliktot, no so iskustvo i
‘rtvi od samiot po~etok, Makedonija se opredeli za prifa}awe na
podadenata raka na sorabotka vo
ispolnuvaweto na kriteriumite za
~lenstvo. Iako signalite od evropskite centri ponekoga{ bea i dijametralno sprotivni, zemjata doka‘a deka ima kapacitet da izgradi
{irok konsenzus za svojata idnina
i da donese odluka soglasno sopstvenite prioriteti, polzuvaj}i go
iskustvoto na ve}e novite ~lenki.
Aplikacijata, voedno e i podgotvenost za zasiluvawe na dinamikata na reformite, so polna svest
deka sekoe nivno ponatamo{no
odlagawe ne re{ava ni{to, osven
{to ja zgolemuva nivnata cena i
posledici vrz gra|anite. Iako
1
Spogodba za stabilizacija i asocijacija (april 2001)
sporena kako izbrzana politi~ka
odluka, bez realna idnina, Aplikacijata za ~lenstvo gi nadmina site
doma{ni i nadvore{ni skeptici i
gi pomina site svoi fazi na procesirawe vo Brisel. Od dene{na
perspektiva na o~ekuvawe na misleweto na Evropskata komisija,
odlukata za aplicirawe mo‘e da se
karakterizira kako uspe{no polo‘en test na zrelost. Od aspekt na
poslednite slu~uvawa vo Unijata,
osobeno referendumskite izjasnuvawa kon noviot Ustav, ne e daleku od vistinata deka Aplikacijata
na Republika Makedonija i donese
mesto vo vozot koj, barem za odreden
period, nema pove}e da zastanuva
na balkanskata stanica.
Mobilizacijata na javnata administracija i celokupniot kreativen, intelektualen i nau~en potencijal na Makedonija vo uspe{niot proces na priem i odgovor na
Pra{alnikot mo‘ebi e klu~en argument za na{iot kredibilitet kako
iden pregovara~ki partner na Evropskata unija. Objektivno, podgotveni sme da ja platime cenata na
nedovolnata podgotvenost na nekoi
od novite ~lenki, {to determinira
zgolemuvawe na protivnicite na
pro{iruvaweto, a so toa i zaostruvawe na kursot vo pregovorite na
Brisel. A, promenata na principot
na zatvorawe na poglavjata od prezemena na implementirana obvrska
ne e ni{to drugo tuku toa e dopolnitelna za{titna klauzula za
Unijata od neispolnuvaweto na
prezemenite obvrski na idnata
~lenka. Noviot princip e del od
pregovara~kite ramki za Hrvatska
i, izvesno, }e va‘i i za nas. Sepak,
kako {to rekov, kredibilitetot
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 53
Jovan Despotovski
steknat so celosnata implementacija na Ramkovniot dogovor,
dopolnitelno potvrden so Pra{alnikot e tuka. Trudot na dve iljadi
javni slu‘benici, koordiniran od
30-tina visokomotivirani, evropski obrazovani mladi lu|e e na{iot
vlog vo uspe{noto, na zaemno zadovolstvo, zavr{uvawe na procesot
na pristapuvawe.
Koga govorime za argumentite za
pozitivno mislewe kon Aplikacijata za ~lenstvo i Odlukata za
dodeluvawe na status na kandidat
na Republika Makedonija vo dekemvri 2005 treba da se spomene i
slednoto. So potpi{anata Spogodba
za stabilizacija i asocijacija i
definiranata jasna perspektiva za
EU ~lenstvo (Solunska agenda)
zabele‘livo e zna~ajno dinamizirawe na reformite i, generalno, na
razvojot na demokratskite procesi
vo dr‘avata. Argumentot „~lenstvo
vo EU” od deklarativna zalo‘ba vo
platformite na politi~kite partii stana glaven dvigatel na site
segmenti od demokratskata i ekonomskata tranzicija. Taka, ne mo‘e,
a da ne se zabele‘i posvetenosta
na site institucii vo sproveduvaweto na Evropskata agenda na zemjata, koja ostana da egzistira kako
pozitiven efekt od mobilizacijata
za Pra{alnikot. Site so koi se
sre}avame i sorabotuvame denes
baraat poddr{ka i nudat rezultati
bazirani na strate{ki definiranata cel – integracija vo EU.
Druga alternativa i ne postoi. So
pomo{ na vakvata jasna perspektiva, Makedonija uspea da gi zaokru‘i procesite opredeleni so Ramkovniot dogovor i zad sebe da
ostavi edna faza od svojot demostr. 54
Politi~ka misla
kratski razvoj. Evropskata integracija be{e klu~en argument vo
zadr‘uvawe na kursot na me|uetni~ka tolerancija, razbirawe i
sorabotka, predizvikan so demokratskiot instrument na referendumsko izjasnuvawe kon novata
teritorijalna organizacija.
Voedno, vo 2005 godina po~nuvaat da se ~uvstvuvaat i prvite efekti od zasilenoto vnimanie kon
ekonomskite pra{awa, na smetka na
dosega dominantnite politi~ki
pra{awa. Taka, mo‘e da se zabele‘i zgolemuvawe na interesot na
investitorite, a dvocifreniot
rast na industriskoto proizvodstvo vo nekoi meseci i dosega
najvisokata stapka na rast od 4.5%,
se dobar indikator deka kone~no
rabotite mrdnuvaat od mrtva to~ka.
Za toa deka uspe{no zaokru‘eniot
Ramkoven dogovori i dobriot tek na
politi~kite procesi nametnuvaat
preraspredeluvawe na prioritetite kon ekonomijata, najdobro
govorat poslednite pra{awa od
Brisel, kako i ve}e unificiraniot
stav na evropskite ~elnici deka
Makedonija mora da raboti na
podobruvawe na delovnata klima i
privlekuvawe na novi investitori.
Taka, ako me|uetni~kite odnosi i
politikata bea prioritet br. 1 vo
site dosega{ni godi{ni izve{tai
od Evropskata komisija, a potvrdeni i so Evropskoto partnerstvo
2005, toga{ delovnata klima, strukturnite reformi i ekonomskiot
rast }e bidat definitivo noviot
fokus na interesot i kritikite od
Brisel. I, toa e dobro. Celosnata
bezbednosna stabilizacija, izgradenite odnosi me|u zaednicite i
postavenite dolgoro~ni temeli na
Aplikacija, mislewe i status na kandidat
sorabotka i prosperitet poka‘uvaat deka Republika Makedonija
i nejzinite gra|ani imaat kapacitet
i volja uspe{no da zaokru‘at eden
proces, koj e vo fokusot na nivnoto
vnimanie i napori, silno poddr‘an
od evropskite partneri. Dokolku
rezultatot postignat vo izminatite
~etiri godini od potpi{uvaweto na
Ramkovniot dogovor mo‘e barem vo
del da go simbolizira efektot od
na{eto zalagawe i napor, toga{
malku koj mo‘e da se somneva vo
uspehot na sega{noto fokusirawe
na ekonomijata i vrabotuvaweto,
ispolnuvaj}i gi ekonomskite i
institucionalnite kriteriumi od
Kopenhagen i Madrid. Sekako,
uspehot vo ekonomskata agenda vo
golema merka }e ja determinira
odr‘livosta na postavenite temeli na mir i stabilnost, {to ne e
ekskluzivna odlika samo na Makedonija. Ottamu, zalagaweto za
intenzivirawe na ekonomskata
aktivnost, pokraj celta za namaluvawe na visokata nevrabotenost i
postignuvawe na dolgoo~ekuvaniot
rezultat na zapo~natite reformi
ima i po{iroko zna~ewe na demokratskite procesi.
I tuka, kako i vo prethodnata,
uslovno, faza od tranzicijata,
zaokru‘ena so implementacijata na
Ramkovniot dogovor, polzuvaweto
na iskustvata od novite ~lenki e od
isklu~itelno zna~ewe kako za
Makedonija taka i za Evropa. Najblizok (geografski) primer za
ekonomskiot efekt na statusot
kandidat t.e. uka‘anata {ansa za
opravduvawe na doverbata e Bugarija. Ovaa zemja, za samo nekolku
godini po steknuvaweto so ovoj
status (1997) ostvarila kumulirana
stapka na ekonomski rast od neverojatni 40%. So sli~ni pokazateli za
ovoj period mo‘e da se pofali i
Romanija, a za slikata da bide
celosna, kaj site zemji od ovaa grupa
datumot na dobivawe na statusot e
podvle~en vo site ~itanki za primeneta ekonomija kako to~ka na
nekolkukraten skok na stranskite
direktni investicii. [to bi zna~elo toa za Makedonija, ne treba
mnogu da se govori. Iskustvoto e
tuka, a Evropa treba i mora da
prodol‘i da go polzuva sekoj mehanizam, politika, odnos i instrument {to poka‘al rezultat kaj
denes ve}e novite ~lenki.
Kakvi se o~ekuvawata na Makedonija od Brisel, osobeno vo noemvri i dekemvri ovaa godina? Realno i objektivno – pozitivni. Po
prvi~nata euforija i delumniot
studen tu{ so porakite od NATO,
javnosta, i doma{nata i evropskata,
poleka go kristalizira svoeto o~ekuvawe za misleweto na Komisijata. Od vremenska distanca na samo
nekolku nedeli potoa, ~uvstvuvam
sloboda da ka‘am deka porakata od
NATO dojde vo vistinski moment,
koga ni e potrebno prizemno razmisluvawe i celosno iskoristuvawe
na periodot {to preostana za
prezemawe na dopolnitelen diplomatski napor. Velam, vo vistinski
moment, bidej}i zanesenosta vo
izvesnoto, pridonese vo namaluvawe na svesta kaj po{irokata
javnost i politi~kite subjekti za
dejstvuvawe vo ramkite na edna{
ve}e ostvareniot {irok konsenzus.
Ottamu, i posledniot politi~ki
dijalog vo Brisel i dinamiziraweto na javnata rasprava okolu
ustavnite amandmani za reforma na
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 55
Jovan Despotovski
sudstvoto, se dobar input vo naporite za (re)afirmirawe na na{ite
postignuvawa i rezultati vo presret na misleweto na Komisijata.
A toa, ve}e izvesno treba da bide
pozitivno, so dosta zabele{ki i
kritika. Pa, i toa e dobro, osobeno
ako se zeme objektivna distanca i
se pogledne pojdovnata to~ka na
procesite vo 1991god., okru‘uvaweto vo koe tie se sproveduvaa
do 2001god., kako i toa deka, kone~no, kako reper t.e. sporedbena
osnova gi imame definiranite
sovremeni evropski kriteriumi i
realnost. Toa, sekako ne zna~i deka
treba da ni se progleduva niz prsti,
tuku pove}e kako indikator za nas
samite kolku i {to ,vsu{nost, sme
postignale, poglednuvaj}i niz objektivni o~ila vo bliskoto minato.
Kako i da e, nikoj, pa nitu najgolemite idealisti, ne treba da
o~ekuva deka statusot na kandidat
}e go dobieme samo zatoa {to Evropa ima simpatii kon Makedonija.
Nesporno, simpatiite igraat odredena (pogolema ili pomala) uloga vo
donesuvaweto na politi~kata odluka na Evropskiot sovet za dodeluvawe na status na kandidat. Sepak,
tie mora da bidat potkrepeni so
realno postignuvawe na, vo ovaa
faza, politi~kiot kriterium za
~lenstvo koj opredeluva funkcionalni demokratski institucii,
vladeewe na pravoto i po~ituvawe
na ~ovekovite i pravata na malcinstvata. I tuka, Ramkovniot dogovor
t.e. Ustavot, zakonite i praktikata
se na{iot najgolem adut. O~ekuvano,
kako uslov za utvrduvawe na datumot za po~etok na pregovorite,
Unijata }e go poso~i sproveduvaweto na pretstojnite parlamenstr. 56
Politi~ka misla
tarni izbori i celosnoto po~ituvawe na demokratskite principi i
vrednosti. I toa e prifatlivo za
zemjata, no dokolku ostane vo ramkite na uslov za utvrduvawe na
datumot i ni{to pove}e od toa.
Vpro~em, Makedonija i dosega,
barem {to se odnesuva do parlamentarnite izbori, go poka‘a svojot
demokratski kapacitet i svest za
mirna tranzicija na vlasta od
pozicijata kon opozicijata. Za
dosieto pretsedatelski i lokalni
izbori sega ve}e e neproduktivno
da se diskutira, iako i tuka mo‘at
da se izdvojat argumenti vo prilog
na generalnoto po~ituvawe na
demokratskite principi i proceduri.
Seto prethodno spomenato e
odraz na umeren optimisti~ki
pogled kon ona {to ne o~ekuva vo
noemvri i dekemvri. Eventualnoto
odlo‘uvawe na odlukata za dodeluvawe na statusot kandidat }e ima
nesporen negativen efekt kako vrz
zemjata, taka i vrz po{irokiot
region. Osobeno sega, po posledniot
Sovet na ministri vo Luksemburg i
zaklu~okot na Rabotnata grupa za
Hrvatska, koja oceni deka ovaa
zemja vo celost sorabotuva so
Tribunalot vo Hag, seto toa, vo
zadnina na avstriskoto protivewe
(pa, kompromis) za po~etokot na
pregovorite so Turcija. Negativen
efekt vrz naporite na Me|unarodnata zaednica za zatvorawe na
kosovskoto pra{awe, so re{enie
prifateno od Belgrad i Pri{tina.
Opasnosta od kambek na nacionalistite i radikalite, koi nikoga{, vsu{nost i ne bea iskoreneti
od tamo{nata politi~ka scena }e
pretstavuva vistinski udar ne samo
Aplikacija, mislewe i status na kandidat
za pregovorite okolu Kosovo tuku i
za siot miroven napor (i pari) koi
Evropa, SAD i celata Me|unarodna
zaednica gi vlo‘ija vo izminatata
decenija. Uspe{niot primer so
Makedonija, kade te{koostvareniot kompromis so nacionalnata
gordost vo interes na dolgoro~nata
strate{ka cel nosi konkreten
rezultat vo forma na definiran
status na kandidat, mo‘e da pridonese mnogu vo promenata na percepcijata na {irokite narodni
masi vo Srbija, za koi NATO i
Evropa sé u{te se zlostornici i
neprincipielni partneri.
Dopolnitelno, gledaj}i gi procesite na evropskata i evroatlant-
skata integracija kako blizu povrzani spored celite, kriteriumite
i ~lenkite, ne e nerazumno da se
o~ekuva konkretizacija na opredelbata za poddr{ka, pred s¢, od
partnerite vo globalnata antiteroristi~ka koalicija.
Na krajot, Makedonija e cvrsto
opredelena da prodol‘i so sproveduvawe na reformite koi vodat kon
celosno ispolnuvawe na kriteriumite za ~lenstvo, i ne zaradi
Brisel, tuku, pred s¢, zaradi samata
sebe. Sovremena, demokratska i
ekonomski prosperitetna Makedonija e uspeh na site nejzini gra|ani,
uspeh na sonuva~ite na sonot na
[uman, uspeh na Evropskata unija.
Abstract
The political, economic and social transition had significant impact on
everyday live of people from countries that have undergone these processes.
Particular attention is given to young generation of Macedonia whose
responsibility for high economic and social price that inevitably is (and will
be) paid comes as unwanted heritage, left from previous generations. The
process of European and Euro – Atlantic Integration has provided us with
necessary argument to enforce radical agenda of changes in widely accepted
and for half century nourished passive attitude towards one’s own future.
This agenda, combined with strong will, intense dynamics and knowledge
gained Europe wide is our best input on the path to achieve set strategic
goals. The formula has proven to be success in our recent past (EU
Questionnaire) and, undoubtedly, is our key argument for facing strict
European assessors. Therefore, we would accept nothing less than we
deserve and that is fair chance, possibility to confirm that we can meet the
criteria and be one of the equals in our European Family of Nations.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 57
Aktuelno
"SOLIDARNOST# kako odraz na
`elbite na narodite od Isto~na
Evropa za nova obedineta Evropa
Aneta Stojanovska
Na brodogradili{teto vo Gdawsk,
Polska, na 31 avgust 2005 godina,
be{e odbele‘ana 25-godi{ninata
od zapo~nuvaweto na borbata na
presiranite gra|ani protiv komunizmot. Faktot deka na isto mesto
se sobraa nekoga{ ugnetenite narodi i pretstavnicite na dr‘avite od
slobodniot svet, pretstavuva dopolnitelen argument za zna~eweto,
koe go ima{e elektri~arot, Leh
Valensa 1 i sindikatot „Solidarnost”, vo kreiraweto nova, demokratska pretstava za svetot vo koj
‘iveeja dr‘avite od Isto~na Evropa.
Vo redovite koi sledat, }e bide
daden osvrt na zna~eweto na sindikalnoto dvi‘ewe „Solidarnost”, vo
ru{eweto na komunizmot i kreiraweto na novi odnosi pome|u
dr‘avite na evropskiot kontinent.
Celta e preku pregledot na ‘rtvata, koja ja dadoa rabotnicite od
brodogradili{teto vo Gdawsk, da
se uka‘e na potrebata od nova
energija, proizlezena od „obi~niot
~ovek”, a vo funkcija na evropskoto
zaedni{tvo i demokratskata idnina na site dr‘avi na „stariot
kontinent”.
1
Leh Valensa e roden na 29 septemvri 1943 godina, vo
mestoto Popovo, vo Polska. Toj e porane{en
politi~ar, porane{en sindikalec, borec za ~ovekovi
prava i, isto taka, porane{en elektri~ar. Toj, kako
osnova~ na „Solidarnost”, prviot nezavisen sindikat
vo sovetskiot blok, e dobitnik na Hobelovata nagrada
za mir, vo 1983 godina. Po padot na komunizmot,
Valensa be{e izbran za pretsedatel na Polska. Toj,
taa funkcija, ja izvr{uva{e od 1990 do 1995 godina.
Nasledstvoto na „Solidarnost”
Vo balti~koto pristani{te
Gdawsk, vo prisustvo na 20-tina
dr‘avni i vladini pretstavnici od
celiot svet, na 31 avgust 2005
godina, be{e odbele‘ana 25-godi{ninata od sozdavaweto na „Solidarnost”, prviot nezavisen sindikat vo komunizmot.
Me|u gostite na proslavata,
prisustvuvaa premierite na Republika Makedonija, na Bugarija, Belgija, Hrvatska, ^e{ka, Estonija,
Finska, Letonija, Litvanija, Holandija, Slova~ka i [vedska, kako i
pretsedatelite na Gruzija, Germanija, Ungarija, Srbija i Crna Gora i
Ukraina, pretsedatelot na Evropskata komisija @oze Baroso i
zamenik-pretsedatelot na Evropskiot parlament Jacek Saru{Volski. Prisustvoto na ovie istaknati politi~ki figuri, vsu{nost e
najgolema potvrda za zna~eweto na
„Solidarnost”, ne samo za Polska i
za dr‘avite od Isto~na Evropa,
tuku za celiot evropski kontinent,
koj vo ovoj period se soo~uva so
poinakvi predizvici. Na odbele‘uvaweto na 25-godi{ninata od formiraweto na sindikalnoto dvi‘ewe, pretsedatelite na vladi i
{efovite na dr‘avi od Centralna
i Isto~na Evropa, potpi{aa zaedni~ka Deklaracija vo koja se predlaga 31 avgust da bide proglasen za
Den na solidarnosta i slobodata vo
ramkite na Obedinetite nacii.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 59
Aneta Stojanovska
„Solidarnost go urna komunizmot bez nitu eden istrel i bez
krvoprolevawe”, izjavi vo Gdawsk
istoriskiot lider na polskiot
sindikat i porane{en pretsedatel
na Polska, Leh Valensa. Toj potseti
deka vo toa vreme vo Polska bile
rasporedeni okolu 200.000 vojnici,
a dol‘ nejzinite granici imalo
u{te eden milion.2 Istovremeno,
Valensa osvrnuvaj}i se na minatite
vremiwa, ne propu{ti da ja spomene
i ulogata na katoli~kata crkva, vo
ru{eweto na komunizmot. Toj, zablagodaruvaj}i mu se na papata
Jovan Pavle Vtori, potseti na
negovata silnata ‘elba za eden
demokratski svet. Niz prizmata na
dene{nite odnosi vo Evropskata
unija, vo imeto na lu|eto koi ja
pokrenaa blagorodnata ideja, Valensa potencira{e deka Evropskata unija, treba da se izdigne nad
tesnogradite interesi na nejzinite
golemi dr‘avi i do kraj da ja
rezlizira idejata za evropskoto
zaedni{tvo. Kako {to, dokolku ne
se rode{e „Solidarnost”, nema{e
da bidat „skr{eni zabite na sovetskata me~ka”, taka, dokolku „ne
prestanat nesoglasuvawata pome|u
evropskite dr‘avi”, nema da se
ostvari sonot za golemoto evropsko
obedinuvawe.3 Ovaa silna poenta,
proizlezena od govorot na Leh
Valensa, upatuva na zaklu~okot
deka na Evropa i treba nova sila,
sve‘a misla, koja nasproti dnevnite konfrontacii, }e uspee da go
sprovede sonot na Adenauer, na
[uman, na Kol, na Miteran, na
Mone…
Korenite na „Solidarnost”
„Solidarnost”, vo ranite osumdeseti godini na 20. vek stana prva
nezavisna sindikalna organizacija
vo ramkite na sovetskiot blok.
“Solidarnost” be{e formiran vo
septemvri 1980 godina, no istiot
kako rezultat na `estokiot pritisok od strana na toga{nata komunisti~ka vlast, vo dekemvri 1981
godina be{e suspendiran. So naletot na idejata za demokratski
promeni vo poslednata dekada na
20.vek, be{e vozobnoveno dvi`eweto, so {to istoto prerasna vo
prva opoziciska sila, koja }e u~estvuva na slobodni i demokratski
izbori, vo nekoga{niot sovetski
blok, a nejziniot lider }e bide
prviot postkomunisti~ki pretsedatel na Polska.4
Korenite na „Solidarnost” mo‘at da se najdat, vo dale~nata 1976
godina, koga, vo Polska od strana
na pogolema grupa disidenti, se
formira „Rabotni~kiot komitet za
odbrana” (KOR).5 Po serijata {trajkovi organizirani od strana na
KOR, voda~ite na ova dvi‘ewe se
uapseni od strana na vlastite vo
Polska. Me|utoa, nasproti takviot
~ekor na polskata komunisti~ka
vlast, poddr‘uva~ite na KOR,
prodol‘uvaat so svojata dejnost,
koja se sostoi vo poddr{ka na
voda~ite i barawa za pravi~en
tretman. Isto taka, od pazuvite na
KOR, vo odnos na izvornata ideja za
podobruvawe na pravata na polskite rabotnici, vo 1979 godina,
be{e promovirano „Poglavjeto za
rabotni~kite prava”.
4
2
3
str. 60
Vidi: http://www2.dw-world.de/macedonian/temamace/
1.152730.1.html, 20.09.2005 godina
Vidi: http://www.pbs.org/weta/forcemorepowerful/poland/
20.09.2005 godina.
Politi~ka misla
5
Vidi pove}e na http://www.britannica.com/nobel/micro/
555_63.html, 20.09.2005 godina
Za „Rabotni~kiot komitet za odbrana” (KOR), vidi
pove}e na: http://www.solidarity.gov.pl/, 20.09.2005
godina.
"SOLIDARNOST# kako odraz na `elbite na narodite
od Isto~na Evropa za nova obedineta Evropa
Vo 1980 godina, za vreme na
noviot bran rabotni~ki nezadovolstva, vo brodogradili{teto „Lenin”, vo Gdawsk, be{e organiziran
najseriozniot otpor protiv namerite na vladata za reorganizirawe
na rabotni~kite uslovi i prava.
Okolu 17.000 rabotnici, pod vodstvo na Leh Valensa, zabarikadirani na svoite rabotni mesta, go
izrazuvaat svojot revolt protiv
namerite na polskite vlasti.6 Vo
sredinata na avgust 1980 godina, vo
Gdawsk, se formira „Me|ufabri~ki
{trajkuva~ki komitet”. Zada~ata na
ova telo e da gi koordinira serijata novi izblici na rabotni~ki
nezadovolstva vo Gdawsk i vo drugi
gradovi niz Polska. „Me|ufabri~kiot {trajkuva~ki komitet”,
isto taka, vo ovoj turbulenten
period, izleguva so lista na barawa upateni do vlastite, koi vo
golema mera se poklopuvaat so
„Poglavjeto za rabotni~kite prava”,
promovirano od strana na KOR. Na
30 avgust, kako rezultat na politi~kata silina koja ja imaa {trajkuva~ite, vladata popu{ti pred
nivnite barawa i be{e postignat
dogovor, so koj be{e zagarantirano
pravoto na {trajk na nezavisnite
unii na sindikati, kako i pravoto
na slobodna veroispoved i del od
korpusot politi~ki prava.
„Solidarnost”, formalno be{e
osnovan na 22 septemvri 1980 godina, koga delegatite na 36 regionalni sindikati, se sostanaa vo
Gdawsk i se obedinija. KOR, pak,
isto taka, stana del od novata
sindikalna organizacija. Delegatite na sostanokot go izbraa Leh
Valensa za lider na „Solidarnost”.
Be{e formiran i odvoen sindikat
na zemjodelskite rabotnici, koj go
6
Vidi:http://www.washingtonpost.com/wpdyn/content/
article/2005/08/30/AR2005083001550.html, 20.09.2005
godina
nose{e imeto „Zemjodelska solidarnost”. Do po~etokot na 1981
godina, zna~i nepolna godina po
formalnoto osnovawe, „Solidarnost” ima{e pove}e od 10 milioni
~lenovi. So toa, sindikatot be{e
najlegitimnata organizacija, koja gi
zastapuva pravata na polskite
rabotnici.7 Me|utoa, paralelno so
rastot na „Solidarnost”, toga{nata
polska komunisti~ka vlast, pod
vodstvo na Vojceh Jeruzelski prezema serija merki, koi imaat za cel
da go uni{tat polskoto rabotni~ko
dvi‘ewe. Vrv na vakvata praktika,
be{e voveduvaweto na t.n. „voen
zakon”, so koj be{e suspendirana
rabotata na „Solidarnost”, a liderite bea uapseni. Taka, zavr{i
prvata epoha na ovaa sindikalna
organizacija.8 Iako, formalno zabraneta, a liderite vo zatvor, sepak,
gra|anite na Polska, bea svedoci i
pokrenuva~i na idejata za slobodata,
koja nepolna dekada potoa, }e bide i
prakti~no evoluirana.
„Solidarnost”, go ozna~i po~etokot na krajot na komunizmot vo
Polska i vo celiot komunisti~ki
blok. Vo taa nasoka, pak, povtornoto
ra|awe na „Solidarnost”, vo april
1989 godina, kako edinstvena politi~ka alternativa na komunisti~ka
vlast, pretstavuva{e po~etok na
borbata na gra|anite od Isto~na
Evropa za ostvaruvawe na vrednostite na liberalnata demokratija i za integrirawe na ostatokot
od Evropa vo Evropskata unija.
Izvornata smisla na
“Solidarnost” i idninata na
Evropskata unija
Sozdavaweto na polskoto sindikalnoto dvi‘ewe bez somnenie e
7
8
Vidi:http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/
4199322.stm, 20.09.2005 godina
Ibid.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 61
Aneta Stojanovska
silna potvrda za istrajnoto ~ekorewe na narodite od Isto~na Evropa
kon ostvaruvawe na idejata za
solidarnost, sloboda i obedinuvaweto na “stariot kontinent”. Vo
taa smisla, dvi‘eweto “Solidarnost” pretstavuva patokaz za toa
kolku energija i ‘rtvi se podgotveni lu|eto da polo‘at za ostvaruvawe na edna blagorodna ideja koja
vodi do posvetlo utre. Ova sindikalno dvi‘ewe e dokaz deka vekovniot son mo‘e da bide stvarnost i
deka so posvetenost i istrajnost se
pobeduvaat i najgolemite protivnici, dr‘avniot poredok vo ovoj
slu~aj.
Denes, koga Evropskata unija se
soo~uva so golem broj predizvici,
primerot na “Solidarnost” silno
poso~uva na pozitivniot ishod
dokolku cvrsto i istrajno se opstoi
na patot vo ostvaruvaweto na edna
ideja.
Evropskata unija denes se soo~uva so isku{enija kako {to se ishodot od referendumot za Dogovorot
za Evropski ustav vo Francija i
Holandija, skepticizmot na Velika
Britanija za idninata na Unijata
ili dilemite okolu integriraweto
na balkanskite dr‘avi i Turcija.
Vo ovie migovi za Evropskata
unija, nasledstvoto na “Solidarnost” neminovno upatuva na konstatacijata deka e potrebno da se
iznajde nova sila, koja preku primerot na Valensa }e uspee da se
izdigne nad tesnite interesi na
dr`avite i }e uspee da go zaokru`i
procesot na obedinuvawe na evropskiot kontinent. Proslavata vo
Gdawsk e potsetnik za na~inot na
koj Evropejcite treba da im pristapuvaat na problemite so koi se
soo~uva EU, kako {to toa go pravea
~lenovite na Solidarnost, vo bitkata za izvojuvawe na slobodata i
demokratijata.
Abstract
Poland celebrated 25th anniversary of the founding of the “Solidarity” trade
union. The birth of the “Solidarity” in a Polish shipyard 25 years ago represented
a resounding victory of freedom over the communism. The anniversary
celebrations had brought together several European leaders as well as 30
prime ministers and deputy prime ministers of central and eastern European
countries. Among foreign leaders that attend were the head of EU Commission
Jose Manuel Baroso and German President Horst Koehler.
The founding of “Solidarity” movement is now seen as the beginning of the
end of the communist rule in Europe. On August 14 1980, Lech Walesa, a
labor activist scaled the gates of the “Lenin” shipyard in Gdansk and called for
workers there to strike. The workers set down their tools for two weeks and a
committee led by Walesa negotiated with the communist government, on
August 31, 1980 that provided “Solidarity” with the right to create an
independent labor movement. This led to peaceful fall of communism in Poland.
Within months of its establishment “Solidarity” had become a national political
movement claiming 10 million members. The “Solidarity” movement and Lech
Walesa, the former president of Poland, Nobel peace price winner and the
founder of “Solidarity” trade union, had played a key role in the collapse of
communism.
str. 62
Politi~ka misla
Me|unarodni
organizacii
Evropski ombudsman
Iskra A}imovska Maleti}
1. Voved
Podnesuvaweto na aplikacijata
na Republika Makedonija za ~lenstvo vo Evropskata unija na preden
plan ja istaknuva za{titata na
~ovekovite slobodi i prava. Funkcioniraweto na makedonskiot ombudsman (naroden pravobranitel na
Republika Makedonija) ve}e {est
godini pove}e ili pomalku vrodi so
plod. Me|utoa, patot kon Evropa i
~lenstvoto vo Evropskata unija }e
zna~i aktuelizirawe na evropskiot
ombudsman - kako za{titnik na
pravata na makedonskite gra|ani ne
samo na teritorijata na dr‘avite
koi vo momentov se vo ramki na
Evropskata unija, tuku i na teritorijata na na{ata dr‘ava.
Ombudsmanot e dobro poznata
demokratska institucija vo svetot,
koja e karakteristi~na za pogolemiot broj dr‘avi koi imaat ili se
stremat da imaat razviena demokratija. Ombudsmanite, koi vo razli~ni dr‘avi vo svetot postojat na
nacionalno ili regionalno nivo gi
{titat pravata na gra|anite od
lo{o upravuvawe (maladministration)
na dr‘avnite organi, pri {to tie
nemaat mo} na kaznuvawe, odnosno
nivnite odluki (preporaki, mislewa i uka‘uvawa) ne se zadol‘itelni za organite kon koi se naso~eni. Voop{to ne e sporno zna~eweto koe ovaa demokratska institucija ja ima vo pogolemiot broj
dr‘avi vo svetot kade uspe{no
funkcionira. Me|utoa, tokmu postoeweto na edna institucija od tipot
na evropskiot ombudsman, koj opfa}a ogromna teritorija, teritorija na Unija sostavena od pogolem broj dr‘avi, a pritoa ima
nadle‘nost kon instituciite i
telata na Unijata, ja pravi ovaa
institucija u{te pospecifi~na i
pointeresna za prou~uvawe.
Za da se zapo~ne poseriozno
istra‘uvawe na edna institucija
od tipot na evropskiot ombudsman
bi moralo barem nakratko da se
elaboriraat osnovnite karakteristiki na koi se bazira Evropskata unija, a koi ja interesirat
problematikata na evropskiot
ombudsman.
So Mastrihtskiot dogovor na
Evropskata unija, sklu~en 1993
godina se voveduva dr‘avjanstvoto
na Unijata za sekoe lice koe ima
nacionalnost na zemja - ~lenka na
Unijata. Evropskite dr‘avjani
imaat pove}e prava me|u koi pravoto na dvi‘ewe i prestojuvawe na
teritorijata na Unijata, pravoto na
glasawe i u~estvo kako kandidat vo
op{tinskite i parlamentarnite
izbori za Evropskiot parlament,
pru‘awe diplomatska pomo{ za
evropskite dr‘avjani od strana na
vlastite na koja bilo zemja-~lenka
koga i da se nadvor od Unijata i
nivnata zemja i koga nema diplomatsko pretstavni{tvo vo konGodina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 63
Iskra A}imovska Maleti}
kretnoto mesto, pravo na ‘alba do
Evropskiot parlament kako i pravo
na sekoe fizi~ko i pravno lice, koe
prestojuva ili ima pretstavni{tvo
vo zemja -~lenka, da se ‘ali do
evropskiot ombudsman. 1
Sedi{teto na evropskiot ombudsman se nao|a vo Strazbur.
Vo natamo{noto izlagawe }e se
zadr‘ime na nekoi osnovni karakteristiki na evropskiot ombudsman, za da mo‘e porealno da ja
pretstavime ovaa institucija.
2. Izbor i razre{uvawe na
evropskiot ombudsman
evropskiot ombudsman se izbira
od strana na Evropskiot parlament
za vremetraewe na negoviot mandat
od pet godini, so pravo da bide
reizbran.2 Za evropski ombudsman
se izbira lice koe e evropski
dr‘avjanin i koe gi ima site gra|anski i politi~ki prava, koe nudi
garancija za nezavisnost, gi ispolnuva uslovite koi se baraat za
vr{ewe na najvisokata sudska
funkcija vo negovata dr‘ava i koe
ima potvrdena kompetentnost i
iskustvo za da gi vr{i obvrskite na
ombudsmanot.3 Na po~etokot na sekoj
mandat pretsedatelot na Parlamentot dava oglas za nominacii za
ombudsmani, koj se objavuva vo
slu‘beno glasilo na Evropskata
zaednica i vo koe se opredeluva
vremenski rok za podnesuvawe na
1
2
3
str. 64
The Treaty on European Union, [izvor od internet], http:/
/en.wikipedia.org/wiki/Maastricht-treaty
Treaty establishing the European Community, ~len 195,
[izvor od internet], http://www.europa.eu.int/eur-lex/en/
treaties/selected/livre203.html
Rules of procedure of the European Parliament,
Provisional edition – July 2002, Annex X, Performance of
the Ombudsman’s duties, ~len 6, stav 1 i 2, [izvor od
internet], http://www2.europarl.eu.int/omk/
sipade2?PUBREF=-//EP//TEXT%2BRULES-EP%2B2...
Politi~ka misla
nominaciite. Nominaciite mora da
imaat poddr{ka od minimum dve
tretini od ~lenovite koi se nacionalnosti na najmalku dve zemji~lenki. Sekoj ~len mo‘e da poddr‘i samo edna nominacija. Potoa
nominaciite se dostavuvaat do
odgovornite komiteti, koi mo‘at
da baraat da gi slu{nat kandidatite, po {to listata od prifatlivi nominacii se podnesuva do
Parlamentot za da se izvr{i tajno
glasawe. Dokolku nieden od kandidatite ne bide izbran vo prvite dva
kruga edinstveno dvata kandidata
koi dobile najgolem broj glasovi vo
vtoriot krug mo‘e da prodol‘at
ponatamu. Dokolku povtorno e nere{eno postariot kandidat }e ima
prednost.4
Za prv evropski ombudsman e
izbran Jacob Soderman vo juli 1995
godina, koj povtorno bil izbran vo
1999 godina. Po negovoto zaminuvawe vo penzija, na 15 januari 2003
godina za vtor evropski ombudsman
e izbran Nikiforos Diamandouros od
Grcija.5
Dokolku evropskiot ombudsman
pove}e ne gi ispolnuva uslovite
{to se baraat za izvr{uvawe na
negovite obvrski ili dokolku ima
poseriozni propusti vo negovoto
rabotewe, edna desetina od ~lenovite na Evropskiot parlament
mo‘e da baraat negovo razre{uvawe. Baraweto se dostavuva do
odgovorniot komitet koj ako odlu~i
deka se osnovani pri~inite za
4
Rules of procedure of the European Parliament,
Provisional edition – July 2002, pravilo 177, stav 1, 2,
3, 4, 5, [izvor od internet], http://
www2.europarl.eu.int/omk/sipade2?PUBREF=-//EP//
TEXT%2BRULES-EP%2B2...
5
. [izvor od internet], http://www.europarl.eu.int/comparl/
peti/election/results/default-en.htm
Evropski ombudsman
negovo razre{uvawe podnesuva
izve{taj do Parlamentot. Dokolku
evropskiot ombudsman pobara, toj
mo‘e da bide soslu{an pred izve{tajot da bide daden na glasawe vo
Parlamentot. Po zavr{uvawe na
debatata vo Parlamentot se donesuva odlukata za razre{uvawe na
evropskiot ombudsman so tajno
glasawe, me|utoa prethodno treba
da bide obezbedeno prisustvo na
polovina od ~lenovite na Parlamentot.6
3. Postapuvawe na evropskiot
ombudsman
Evropskiot ombudsman postapuva vo soglasnost so ~lenot 195 od
Dogovorot za osnovawe na Evropskata zaednica (Treaty establishing
the European Community), Statutot
na ombudsmanot (The European Ombudsman Statute), Dogovorot za
osnovawe Evropska zaednica za
jaglen i ~elik (Treaty establishing the
European Coal and Steel Community)
i Dogovorot za osnovawe Evropska
zaednica za atomska energija (Treaty
establishing the European Atomic
Energy Community). Vrz osnova na
iskustvoto na kancelarijata na
evropskiot ombudsman bile doneseni novi odredbi za implementacija na 8 juli 2002 godina, koi
vlegle vo sila na 1 januari 2003
godina.7
Soglasno prethodno navedenata
regulativa evropskiot ombudsman
6
7
Rules of procedure of the European Parliament,
Provisional edition – July 2002, Annex X, pravilo 178,
[izvor od internet], http://www2.europarl.eu.int/omk/
sipade2?PUBREF=-//EP//TEXT%2BRULES-EP%2B2...
Odredbi za implementacija na 8 juli 2002 godina,
koi vlegle vo sila na 1 januari 2003 godina,”
Slu‘ben glasnik” od 19 oktomvri 2002 godina
(Official Journal C 252/24).
postapuva po pretstavki od koj bilo
dr‘avjanin na Unijata ili koe bilo
fizi~ko ili pravno lice koe prestojuva ili ima pretstavni{tvo vo
zemja- ~lenka, koga stanuva zbor za
maladministration - lo{o upravuvawe
na instituciite i telata na Zaednicata, osven na Sudot na pravdata
ili Sudot vo prv stepen vo vr{eweto na nivnata sudska funkcija.
Vo duhot na institucijata ombudsman, koja gi ima svoite koreni vo
skandinavskite zemji, a vo ponovo
vreme se pozastapena e vo dr‘avite
vo svetot, evropskiot ombudsman gi
vr{i svoite obvrski vo kompletna
nezavisnost, vo op{t interes na
zaednicite i vo interes na gra|anite na Unijata. Pritoa vo vr{eweto na svoite obvrski toj ne bara,
nitu prima instrukcii od koja bilo
vlada ili drugo telo.8
Evropskiot ombudsman postapuva po pretstavki za koi smeta
deka se osnovani, po sopstvena
inicijativa ili po podneseni pretstavki direktno do nego ili preku
~len na Evropskiot parlament,
osven dokolku navedenite fakti se
ili bile predmet na sudska postapka. Po priemot na pretstavkata
evropskiot ombudsman so pismo go
informira podnositelot za procedurata koja se prezema po negovata
pretstavka, vklu~uvaj}i go imeto i
telefonskiot broj na pravniot
sovetnik koj go raboti predmetot.
Sledniot ~ekor e da se ispita dali
pretstavkata e vo nadle‘nost na
evropskiot ombudsman.
8
Rules of procedure of the European Parliament,
Provisional edition – July 2002, Annex X, Performance of
the Ombudsman’s duties, ~len 9, [izvor od internet],
http://www2.europarl.eu.int/omk/sipade2?PUBREF=-//
EP//TEXT%2BRULES-EP%2B2...
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 65
Iskra A}imovska Maleti}
Soglasno ~len 3(2) od Statutot
na ombudsmanot, slu‘benicite na
instituciite i telata na Zaednicata mora da svedo~at na barawe
na ombudsmanot; tie }e zboruvaat
vrz osnova i vo soglasnost so
instrukciite dadeni od nivnata
administracija i }e prodol‘at da
bidat obvrzani na nivna obvrska za
profesionalna tajnost. Vo istiot
~len predvideno e deka instituciite i telata na Zaednicata
imaat obvrska da go snabdat ombudsmanot so koja bilo informacija koja
toj ja pobaral i }e mu obezbedat
pristap do dosiejata. Edinstveno
mo‘at da odbijat ako na propi{an
na~in e predvideno deka postoi
osnova za tajnost na podatocite.
Pritoa instituciite i telata na
Zaednicata }e ovozmo‘at pristap
do dokumenti koi poteknuvaat od
zemjite-~lenki i koi se klasificirani kako tajni, soglasno zakon
ili pravila, samo ako zemjata~lenka prethodno dala svoja soglasnost. Isto taka, instituciite i telata na Unijata mo‘at da obezbedat
pristap do drugi dokumenti koi
poteknuvaat od zemja-~lenka duri
otkoga }e ja informiraat zemjata za
toa. Vo tekot na 2001 godina Evropskiot parlament usvoil rezolucija
so koja go dopolnil ~lenot 3 (2) od
Statutot9, pri {to vo tekstot donesen od strana na Evropskiot parlament navedeno e deka instituciite
i telata na Zaednicata }e imaat
obvrska do evropskiot ombudsman
da dostavat kakvi bilo informacii
koi gi bara od niv i da mu dozvolat
9
str. 66
Na 6 septemvri 2001 godina Evropskiot parlament
usvoil rezolucija so koja go dopolnil ~lenot 3 (2)
od Statutot, koj se bazira na izve{taj na komitetot
za ustavni odnosi (izvestuva~ Tereza Almeida Garet)
A5-0240/2001-PE 294.729DEF.
Politi~ka misla
da konsultira i pravi kopii na koi
bilo dokumenti. Pritoa pod dokument se podrazbira bilo koja sodr‘ina (napi{ana na hartija ili
za~uvana vo elektronska forma
kako zvuk, vizuelen ili audiovizuelen zapis). Tie }e mu ovozmo‘at pristap do site dokumenti
koi poteknuvaat od zemjite-~lenki
po informirawe na konkretnata
zemja-~lenka. Vo site slu~ai koga
dokumentite se podvedeni kako
tajni ili doverlivi, soglasno ~len
4 od Statutot, evropskiot ombudsman ne smee da ja objavi sodr‘inata na tie dokumenti. Pokraj toa,
predvideno e deka slu‘benicite na
instituciite i telata na Zaednicata }e svedo~at na barawe na
ombudsmanot i deka }e dadat celosna i vistinita informacija.
Dokolku vo tekot na svoeto
postapuvawe evropskiot ombudsman
utvrdi postoewe na maladministration – lo{o upravuvawe toj }e se
obrati do konkretnata institucija
na koja, soglasno ~len 3 (6) od
Statutot na evropskiot ombudsman,
}e i opredeli rok od tri meseci za
da go informira za svojot stav.
Institucijata ili organot kon koi
e naso~eno obra}aweto na evropskiot ombudsman upatuva detalno
mislewe, koe mo‘e da sodr‘i prifa}awe na odlukata na ombudsmanot i opis na merkite prezemeni
za implementirawe na preporakite. Dokolku institucijata ili
organot na Zaednicata ne odgovorat
zadovoluva~ki na predlog-preporakata na evropskiot ombudsman,
~lenot 3(7) od Statutot na evropskiot ombudsman predviduva mo‘nost da upati izve{taj do Evrop-
Evropski ombudsman
skiot parlament i do soodvetnata
institucija ili telo.
Na krajot na godinata evropskiot
ombudsman podnesuva godi{en izve{taj do Evropskiot parlament za
rezultatite od negovite istragi10,
so {to go informira za podnesenite pretstavki do nego i pokrenatite istragi po sopstvena inicijativa, no, pred s¢, za utvrdenite
nepravilnosti vo raboteweto na
instituciite na Zaednicata so cel,
preventivno da se dejstvuva vo
idnina da se spre~i nivno povtoruvawe.
3.1.Kriteriumi za osnovanost na
pretstavkite
Evropskiot ombudsman mo‘e da
postapuva po pretstavki koi se vo
negova nadle‘nost i koi gi zadovoluvaat kriteriumite za osnovanost. Imeno, soglasno ~len 195 od
Dogovorot za osnovawe na Evropskata unija, evropskiot ombudsman
mo‘e da vodi istragi koga }e ima
osnova za toa. Vo nekoi slu~ai mo‘e
da nema zna~ajna osnova za da
zapo~ne istraga iako pretstavkata
e osnovana. Dokolku pretstavkata
ve}e bila predmet na postapuvawe
od strana na Komitetot za peticii
na Evropskiot parlament, ombudsmanot }e oceni deka nema osnova
da zapo~ne istraga, dokolku ne se
prezentira nekoj nov dokaz.
Za da mo‘e evropskiot ombudsman da zapo~ne postapka po podnesena pretstavka, istata mora da
zadovoluva odredeni kriteriumi za
osnovanost. Imeno, avtorot i pred10
Treaty establishing the European Community, ~len 195,
[izvor od internet], http://www.europa.eu.int/eur-lex/
en/treaties/selected/livre203.html
metot na pretstavkata treba da
bidat poznati, pretstavkata mora
da bide podnesena vo rok od dve
godini od koga podnositelot se
zapoznal so faktite na koi istata
se bazira, pretstavkata prethodno
mora da bila predmet na razgleduvawe od soodvetnata institucija
ili telo na koja se odnesuva, a vo
slu~aj pretstavkata da se odnesuva
na odnosite pome|u instituciite,
telata na zaednicata i nivnite
slu‘benici mo‘nosta za podnesuvawe vnatre{ni administrativni barawa i pretstavki mora da
bide iskoristena pred podnesuvawe na pretstavkata do evropskiot ombudsman. Za da postoi
osnovanost za postapuvawe na
evropskiot ombudsman, pretstavkata ne treba da se odnesuva na
slu~ai za koi e vo tek sudska
postapka ili za pra{awa koi se
odnesuvaat na na~inot na sudeweto
na sudovite11.
3.2.Pri~ini za nepostapuvawe
poradi nenadle‘nost
Evropskiot ombudsman nema da
postapuva po pretstavkata podnesena do nego, odnosno istata }e bide
nadvor od negova nadle‘nost, ako
podnositelot ne e li~nost koja ima
pravo da podnese pretstavka, ako
pretstavkata ne e naso~ena protiv
institucija ili telo na Unijata, ako
pretstavkata e protiv Sudot na
pravdata ili Sudot od prv stepen
za vr{ewe na nivnata sudska funkcija i ako ne se odnesuva na mo‘no
11
The European Ombudsman Statute, ~l. 2.3, ~l. 2.4,
~l. 2.8, ~l. 1.3 [izvor od internet], http://www.euroombudsman.eu.int/lbasis/en/statute/htm
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 67
Iskra A}imovska Maleti}
postoewe na maladministration - lo{o
upravuvawe.
Dokolku pretstavkata e nadvor
od nadle‘nosta na evropskiot
ombudsman ili istata e neosnovana,
ombudsmanot, ednostavno, ne ja
otfrla, tuku sekoga{ se obiduva da
mu dade sovet na podnositelot do
koe drugo telo mo‘e da se obrati.
Ako e vozmo‘no ombudsmanot ja
dostavuva pretstavkata direktno
do drugo nadle‘no telo so prethodna soglasnost od podnositelot.
Pokraj toa, vo nekoi slu~ai mo‘e da
gi sovetuva gra|anite da podnesat
pretstavka do nacionalen ili
regionalen ombudsman.
4. Maladministration i Kodeksot za
dobro odnesuvawe na
administracijata
Pove}e raboti i postapuvawa
mo‘at da se smetaat za maladministration kako {to se: administrativni
nepravilnosti, administrativni
propusti, zloupotreba na polo‘ba,
nemarnost, nezakonsko postapuvawe, nefer postapuvawe, nepravilno ili nekompetentno postapuvawe, diskriminacija, neizbegnato odlo‘uvawe ili odbivawe na
informacii.12 Me|utoa, so cel da
odgovori na baraweto na Evropskiot parlament za jasna definicija za maladministration evropskiot
ombudsman vo Godi{niot izve{taj
za 1997 godina, ja ponudil slednata
definicija:”maladministration (lo{o
upravuvawe) se javuva koga dr‘avnite organi ne postapuvaat vo
soglasnost so praviloto ili prin12
str. 68
Mr. Jacob Soderman, The Role of the European
Ombudsman, 6th Meeting of European National
Ombudsman, Jerusalem, Israel, September 9-11, 1997
Politi~ka misla
cipot po koj se obvrzani da postapuvaat”. Vo 1998 godina Evropskiot
parlament usvoil rezolucija so koja
ja prifatil ovaa definicija, a vo
tekot na 1999 godina so razmena na
soglasnost pome|u ombudsmanot i
Komisijata bilo utvrdeno deka
Komisijata, isto taka, se soglasila
so ovaa definicija13. Zna~eweto na
evropskiot ombudsman vo otstranuvaweto na povredite na ~ovekovite prava, koga postapuva po
podnesenite pretstavki i po sopstvena inicijativa, e golemo, no
u{te pozna~ajno e negovoto iskustvo
koe se steknuva vo tekot na negovoto
funkcionirawe, a koe doveduva do
sozdavawe realni pretpostavki za
davawe konstruktivni predlozi vo
nasoka na sozdavawe poefikasna,
pobrza i pohumana administracija
na Evropskata unija. Vo taa smisla,
vo noemvri 1998 godina, ombudsmanot zapo~nal istraga po sopstvena inicijativa za odnosot na
slu‘benicite vo razli~ni institucii i tela na zaednicata so
javnosta. Delot za osnovnite prava
vo Evropskata unija, proklamiran
na Samitot vo Nica vo 2000. godina,
gi sodr‘i fundamentalnite prava
na dr‘avjanstvoto, pravoto na
dobra aministracija i pravoto na
‘alba do evropskiot ombudsman
protiv maladministration. Vsu{nost,
so Kodeksot se ima namera podetalno da se objasni {to zna~i vo
praktikata delot za pravoto na
dobra administracija. Na 6-ti
septemvri 2001 godina Evropskiot
parlament ja usvoil rezolucijata za
donesuvawe na Kodeksot za dobro
administrativno odnesuvawe, koj
13
The European Ombudsman Annual Report 2002, str. 18
Evropski ombudsman
instituciite i telata na Evropskata unija, nivnata administracija
i nivnite slu‘benici bi trebalo da
go po~ituvaat vo nivnite odnosi so
javnosta.
Kodeksot za dobro administrativno odnesuvawe e naso~en kon
evropskite gra|ani i dr‘avnite
slu‘benici i so nego im se uka‘uva
na gra|anite {to mo‘at da o~ekuvaat od administracijata i dr‘avnite slu‘benici kako i na principite vrz koi slu‘benicite treba
da ja vr{at svojata rabota vo odnosite so gra|anite. Imeno, tie treba
da postapuvaat vo soglasnost so
zakonite na Unijata, da ne postoi
diskriminacija vo nivnoto postapuvawe, da ne ja zloupotrebuvaat
slu‘benata polo‘ba, da se nezavisni i nepartiski, objektivni, da
postapuvaat fer, da davaat soveti
i da odgovaraat na pismata na
jazikot na gra|anite. Dokolku pretstavkata na gra|aninot e dostavena
do oddel ili sektor na institucijata koj ne e nadle‘en da postapuva po nea, postoi obvrska na slu‘benikot pretstavkata da ja dostavi
do nadle‘en servis na institucijata. Soglasno Kodeksot, postoi
obvrska za slu‘benicite da donesuvaat odluki vo razumen rok, da ja
navedat osnovata za donesuvawe na
takvata odluka, pouka za mo‘nosta
da podnesat ‘alba, izvestuvawe
deka e donesena odlukata i postoi
obvrska za za{tita na podatocite.
Sekoj {to }e se obrati do instituciite ima pravo da bide soslu{an
i da podnese izjava kako i da se
‘ali do evropskiot ombudsman.
Namesto zaklu~ok
Mo‘ebi brojot na pretstavki po
koi postapuva evropskiot ombudsman e mal vo sporedba so golemata
populacija na Evropskata unija, no
mora da se ima na um deka sekoj
slu~aj, po koj se postapuva, ima
preventiven efekt, koj otvora pat
za podobra postapka i pozitiven
rezultat vo iljadnici slu~ai koi
doa|aat vo idnina. Zaradi sporedba, interesno e da se spomene deka
brojot na slu~ai po koi celosno se
postapuva sekoja godina od strana
na Prvostepeniot sud, re~isi e ist
so brojot na predmeti po koi postapuva evropskiot ombudsman. 14
^estopati kako rezultat na
postapuvaweto na evropskiot ombudsman mo‘e da se utvrdi deka ne
postoi maladministration. I, navistina, javnata administracija ~estopati mora da donese odluki koi ne
gi zadovoluvaat site. Me|utoa,
krajniot rezultat na postapuvaweto
na evropskiot ombudsman, koga ne e
utvrdeno postoewe na maladministration ne pretstavuva sekoga{ negativen rezultat za podnositelot, koj
barem dobiva celosno objasnuvawe
{to se slu~ilo ili pouka kade mo‘e
da se obrati zaradi zadovoluvawe
14
The European ombudsman Annual Report, 2002, str. 11,
(za sedum godini kancelarijata na evropskiot
ombudsman primila pove}e od 11.000 pretstavki od
koi 70% bile nadvor od negovata nadle‘nost. Vo
pove}e od 5.000 pretstavki, tie bile preprateni do
nadle‘niot organ ili gra|aninot bil sovetuvan kade
da pobara pomo{. Re~isi po 1.500 pretstavki bile
pokrenati postapki, vklu~uvaj}i 19 po sopstvena
inicijativa. Vo pove}e od 500 slu~ai soodvetnata
institucija go zadovolila pravoto na gra|aninot. Vo
pove}e od 200 slu~ai bile upateni kriti~ki ocenki
zaradi podobruvawe na administracijata vo sli~ni
situacii vo idnina. Vo 50 slu~ai bile postignati
spogodbi, odnosno bile upateni preporaki i posebni
izve{tai. Vo 700 slu~ai ombudsmanot po poveduvawe
na postapka utvrdil deka ne postoi maladministration
– lo{o upravuvawe).
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 69
Iskra A}imovska Maleti}
na odredeno svoe pravo ili otstranuvawe na odredena povreda.
Spored toa, evropskiot ombudsman, iako nema mo} na kaznuvawe
i ima ovlastuvawa kako i pove}eto
nacionalni ombudsmani koi funkcioniraat vo svetot, a toa e da
prepora~uva, da sugerira i da
podnesuva izve{tai, negovoto zna~ewe e u{te pogolemo vo smisla na
preventivno dejstvuvawe i celosno
vklu~uvawe vo procesot na sozdavawe pomoderna i poefikasna
evropska administracija.
Evropskiot ombudsman e eden od
pravnite instrumenti, eminentni
na evropskite standardi, toj e
institucija za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi. So priem
na Republika Makedonija vo Evropskata unija na gra|anite na na{ata
dr‘ava }e im bide celosno dostapen u{te eden mehanizam i instrument soglasno evropskite standardi za za{tita na ~ovekovite
prava i slobodi.
Vo ovoj kontekst se postavuva
pra{aweto kakvi bi bile relaciite na narodniot pravobranitel
na Republika Makedonija, kako
nacionalen ombudsman so evropskiot ombudsman, kako institucija
za za{tita na pravata na fizi~kite
i pravnite lica od lo{oto upravuvawe na evropskata administracija. Dali dvete institucii bi
pretstavuvale prepreka edna na
druga pri ostvaruvaweto na svoite
nadle‘nosti ili bi se nadopolnuvale vo za{titata na pravata na
gra|anite vo Republika Makedonija?
Voop{to ne e sporno deka dvete
institucii gi imaat osnovnite
str. 70
Politi~ka misla
karakteristiki na institucijata
ombudsman, koja e {iroko rasprostraneta vo svetot. Imeno, narodniot pravobranitel na Republika
Makedonija i evropskiot ombudsman
gi {titat pravata na gra|anite od
maladministration - lo{o upravuvawe
na administracijata, pri {to vo
slu~aj na utvrduvawe nepravilnost
i nezakonitost vo postapuvaweto na
administracijata upatuvaat preporaki, sugestii i mislewa za otstranuvawe na istite. Vo duhot na
institucijata ombudsman tie nemaat mo} na kaznuvawe, odnosno za
nepostapuvaweto na administracijata po nivnite odluki mo‘at da
upatat izve{tai do zakonodavnite
organi. Imaj}i ja predvid nadle‘nosta na narodniot pravobranitel
na Republika Makedonija da gi
{titi pravata na gra|anite, dokolku im se povredeni od strana na
administracijata na Republika
Makedonija, nasproti evropskiot
ombudsman, koj gi {titi pravata na
site fizi~ki i pravni lica koi se
nao|aat na teritorijata na Evropskata unija od maladministration na
evropskata administracija, o~igledno e deka pri priem na Republika Makedonija vo Evropskata
unija, ovie dve institucii ne bi
mo‘ele da pretstavuvaat prepreka
edna za druga pri ostvaruvaweto na
za{tita na pravata na gra|anite vo
Republika Makedonija. Spored toa
ne e sporno deka ovie dve institucii imaat nadle‘nost kon
razli~ni organi, a od dosega{noto
iskustvo na evropskiot ombudsman
so nacionalnite ombudsmani vo
zemjite-~lenki na Evropskata unija
proizleguva deka ovie dve insti-
Evropski ombudsman
tucii bi se nadopolnuvale pri
ostvaruvaweto na za{titata na
pravata na gra|anite vo Republika
Makedonija, kako vo pogled na
upatuvawe na pretstavkite na
gra|anite do nadle‘niot ombudsman, taka i vo pogled na celosno
iskoristuvawe na iskustvata na
evropskiot ombudsman, pri utvrduvawe na pravilata i principite
za dobro odnesuvawe na javnata
administracija vo Republika Makedonija, a s¢ so cel ostvaruvawe
poefikasna za{tita na pravata na
gra|anite.
Abstract
The European ombudsman is an important legal instrument of the European
Union, an institution for the maintenance of human rights and freedom. If
Macedonia joins the EU, this instrument will be within reach of its citizens, too.
Here the questions comes in whether the European ombudsman and the
Macedonian Public Prosecutor will hinder each other in the execution of their
duties or if their duties will be complementary, since both institutions have
similar characteristics and their task is to beware the citizens from
maladministration.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 71
Predizvici i
perspektivi
Predizvikot na pregovori za ~lenstvo
i institucionalniot pristap kon
zajaknuvawe na kapacitetite
Ivan Damjanovski
Mekedonija, vo momentov se
nao|a, verojatno, pred najseriozniot predizvik vo nejzinata sovremena istorija. Proglasuvaweto za
oficijalen kandidat za ~lenstvo
vo Evropskata unija }e zna~i i
krunisuvawe na desetgodi{niot
razvoen pat na odnosi me|u Makedonija i EU, no i otvorawe na
sosema nova razvojna perspektiva.
Dodeka e nesporno deka kandidatskiot status e determinanta za
makedonskata evropska idnina,
toga{ pristapnite pregovori definitivno }e go modeliraat makedonskiot proces na evropeizacija.
Vo is~ekuvawe na pozitivnoto
mislewe za makedonskata aplikacija za ~lenstvo od strana na
Evropskata komisijata koe bi rezultiralo so vospostavuvawe na
kandidatski status na sledniot
samit na Evropskiot sovet, sepak
mora da se potencira deka celokupnosta na evrointegraciskiot
proces ne e proceduralno predeterminiran. Samiot kandidatski status, kako {to potrvrduva slu~ajot
na Turcija, vo nikoj slu~aj ne garantira idno ~lenstvo vo Unijata i
pokraj toa {to nudi realno i seriozno podgrevawe na nade‘ite.
Momentalnata sostojba vo Evropskata unija ostava prostor za najrazli~na interpretacija na procesot na pro{iruvawe koj treba da
bide ispolnet so dr‘avite od
Zapaden Balkan. Neuspe{niot obid
za nadgradba na apsorpcioniot
kapacitet na EU za primawe na novi
~lenki preku zajaknata konstitucionalizacija prakti~no predizvikuva obraten efekt. Redefiniraweto na odnosite i institucionalnata postavenost vnatre pro{irenata EU, seriozno mo‘e da go
zabavi i komplicira pristapniot
pat na Zapaden Balkan, vklu~itelno i Makedonija. Posledicite
od poslednoto big bang pro{iruvawe se ~uvstvuvaat vrz javnata
poddr{ka na procesot na pro{iruvawe vo dr‘avite-~lenki {to
sekako ima negativni posledici i
vrz makedonskata aplikacija.
Sepak, "misleweto na Komisijata vo procedurata za pro{iruvawe e biten ~ekor, no odlukata
dali da se otpo~ne so pregovori za
~lenstvo pred s¢ e politi~ka odluka koja se nosi na najvisoko politi~ko nivo vo ramkite na EU”. 1
Ottuka, golem del od vnimanieto
treba da bide naso~en kon Evropskiot sovet koj }e ja donese odlukata kon krajot na godinava. Postojat pove}e pri~ini Sovetot da dade
zeleno svetlo za kandidatskiot
status na Makedonija. Najprvin,
visokoto nivo na nesigurnost vo
regionot i poluperifernata pozi1
Maresceau, Marc. “Pre-accession” vo Cremona, Marise
(ed.). “The Enlargement of the European Union”. Oxford
University Press, 2003, str.26
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 73
Ivan Damjanovski
cija vo odnos na evropskiot razvoj
ja teraat Evropskata unija da zazeme jasna i cvrsta pozicija vo vrska
so nejzinata uloga i celi vo region
koj poleka se nametnuva so svojata
`elba da se pojavi na pregovara~kata masa. Dokolku toa ne se
slu~i, barem vo slu~ajot na Makedonija evroeuforijata koja ima
momentalna cvrsta pozicija mnogu
lesno mo`e da premine vo dlabok
evroskepticizam. Ottu|uvaweto od
evropskata ideja konsekventno bi go
namalilo vlijanieto na EU vrz
regionot vo nasoka na vr{ewe
pritisok {to pobrzo da se izvr{at
nekoi bolni ili kontroverzni
reformi. Liderskata pozicija na
Makedonija vo Procesot za stabilizacija i asocijacija i konsekventno
zadovolitelnoto nivo na ispolnuvawe na politi~kite kriteriumi
davaat realna osnova za anticipacija na politi~ki konotiranata
"nagrada” - zemja- kandidat.
Vo krajna linija, vistinskata
nagrada e otpo~nuvaweto na pregovorite so {to zapo~nuva i prviot
vistinski reformski ~ekor koj
treba da go dovede makedonskoto
op{testvo vo Evropskata unija.
Ottuka i potrebata na ovoj tekst da
uka‘e na periodot koj bi trebalo
drasti~no da go reformira socioekonomskiot skelet na makedonskata dr‘ava. Tuka, esencijalno se
nametnuvaat dve temi, tehni~kopoliti~kite aspekti na procesot na
pregovarawe i institucionalnata
nadgradba na reformskiot kapacitet na dr‘avata koj e glavniot
fundament na napredokot vo procesot na pregovarawe.
str. 74
Politi~ka misla
Procesot na pregovarawe
Kandidatskiot status na edna
dr‘ava ne podrazbira i momentalno otpo~nuvawe na pregovori.
Realizacijata na nacrt- generalnata pozicija na EU za pregovori za
~lenstvo koja ja nosi Sovetot, vo
krajna linija zavisi od pulsot na
ponatamo{niot reformski napredok na zamjata- kandidat {to,
sledstveno, uka‘uva na mo‘nosta
za minuvawe na podolg vremenski
period do startot na pregovorite.
Pod uslov Makedonija da go dobie
kandidatskiot status na krajot na
2005 godina, mnozinstvoto ekspertski prognozi uka‘uvaat na 2006
godina kako realna ramka za otpo~nuvawe na pregovori. Vo me|uvreme,
reformskiot napredok treba da
bide instrumentaliziran so soodvetna institucionalna nadgradba i
dopolnitelno ekipirawe i zajaknuvawe na administrativnite kapaciteti. Generalno zemeno, Makedonija
vo golema mera mo‘e da se potpre
na prethodnoto iskustvo na javnata
administracija centrirano okolu
ispolnuvaweto na obvrskite na
Nacionalnata programa za aproksimacija na zakonodavstvoto, Akcioniot plan za evropskoto partnerstvo i najmnogu na procesot na
odgovarawe na pra{alnikot na
Evropskata komisija. Stepenot na
inkluzivnost na javnata administracija vo prethodno spomenatite
procesi mora da bide primer za
ponatamo{noto maksimalno utilizirawe na site administrativni
resursi vo anga‘manot koj }e sledi
vo tekot na pregovorite. Vo taa
nasoka, vladinata "Odluka za formirawe na rabotni grupi za podgo-
Predizvikot na pregovori za ~lenstvo i
institucionalniot pristap kon zajaknuvawe na kapacitetite
tovka na nacionalnata programa za
usvojuvawe na pravoto na Evropskata unija i podgotovka na pregovara~kite pozicii za pregovori so
Evropskata unija”2 e navremena i vo
pretstojniot period }e mora da
dobie svoja faktualizacija i zajaknata koordinacija.
Edna od klu~nite gre{ki koi
realno mo‘at da se anticipiraat vo
neposredniot postkandidatski
period e zanemaruvaweto na reformskiot proces. Od izvonredna
va‘nost e vo ovoj period da se
izvr{i mobilizacija na resursite
kon zabrzano pribli‘uvawe kon
Kopenhagenskite kriteriumi so cel
da se obezbedi navremeno otpo~nuvawe na pregovorite.Sledstveno,
tajmingot ima mo{ne bitna uloga.
Potrebna e koherentnost pome|u
poziciite zazemeni vo predpristapniot period i periodot na
pregovori. Procesot na pro{iruvawe doa|a so visoka cena i odzema
mnogu vreme. Ottuka, edna zemjakandidat bi mo‘ela mnogu da izgubi
i na ekonomski, no i na politi~ki
plan, dokolku pregovorite se po~nat prerano so {to }e se manifestira nepodgotvenost na javnata
administracija.
Otvoraweto na pregovori ima
dvojna va‘nost. Od edna strana,
zapo~nuvaweto na pregovori }e
bide jasen signal deka reformskata
politika na zemjata e soodvetno
prosledena i nagradena i deka so
toa Makedonija cvrsto }e zastane na
patot kon ~lenstvo. Vakvoto gledi{te ima i me|unarodni, no i
doma{ni konsekvenci. Na doma{en
plan, impaktot koj vakvata odluka
2
"Slu‘ben vesnik na Republika Makedonija# br. 30, 6
Maj 2005
}e go ima vrz direktnite stranski
investicii mo‘e da bide od presudno zna~ewe. Od druga strana,
"va‘nosta na pokanata za pregovori
na doma{en plan se povrzuva so
edna pri~ina koja go doveduva vo
pra{awe prodol‘uvaweto na reformskiot proces: va‘nosta na
javnata poddr{ka. Dokolku se pretpostavi deka ~lenstvoto vo EU bilo
iskoristeno kako opravduvawe za
te{kite reformi koi se sprovedeni dotoga{, ne vklu~uvaweto
vo ... branot na pro{iruvawe bi
mo‘elo da go zgolemi narodnoto
nesoglasuvawe so reformskiot
proces, reformski orientiranata
vlada i Evropskata unija”3.
Principielnata cel na pregovorite e da gi utvrdat glavnite
parametri pod koi zemjata-kandidat }e i se priklu~i na Unijata. Vo
sr‘ta na pregovara~kiot proces e
definiraweto i determiniraweto
na uslovite spored koi }e se odviva
prifa}aweto, implementiraweto i
zajaknuvaweto na acquis communautaire (t.e. celokupnoto zakonodavstvo, proceduri i pravila na EU
koi proizleguvaat od osnova~kite
dogovori, a se podeleni po poglavja)
od strana na zemjata-aplikant.
Od tehni~ki aspekt, fakti~kite
pregovori se sproveduvaat vo forma na serija na bilateralni me|uvladini konferencii pome|u dr‘avite-~lenki na EU i zemjata-kandidat. Prviot ~ekor e takanare~enata screening procedura koja
se sostoi od detalen pregled i
objasnuvawe na site poglavja na
3
Phinnemore, David. “The Challenge of EU Enlargement”
vo Henderson, Karen (ed.).”Back to Europe:Central and
Eastern Europe and the European Union”. UCL Press,
1999, str, 83
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 75
Ivan Damjanovski
acquis communautaire. Potoa, se
otvoraat pregovorite koi sledat
dinamika na poglavje po poglavje,
pri {to se zapo~nuva so pomalku
problemati~nite poglavja koi polesno bi bile zatvoreni. Komisijata predlaga zaedni~ki pregovara~ki pozicii za sekoe poglavje
koi treba da bidat ednoglasno
usvoeni od strana na dr‘avite~lenki. Zemjata- kandidat, isto
taka, ja utvrduva svojata pregovara~ka pozicija za sekoe poglavje
oddelno. Pregovara~kite sesii se
odvivaat na ministersko nivo ili
na nivo na zamenik (t.e. postojan
pretstavnik) od strana na dr‘avite- ~lenki i na nivo na ambasador
ili glaven pregovara~ od strana na
zemjata- kandidat. Pregovorite
rezultiraat so nacrt- dogovor za
~lenstvo koj se odobruva od strana
na Sovetot i Evropskiot parlament.
Po potpi{uvaweto, ovoj dogovor za
~lenstvo podle‘i na ratifikacija
vo parlamentite na site dr‘avi~lenki na EU, no i na zemjatakandidat. So stapuvawe na dogovorotna sila, zemjata- kandidat stanuva ~lenka.
Vakvata navidum ednostavna
tehni~ka floskula ima svoja krajno
supstancijalna komponenta koja vo
vremenski ramki vo makedonskiot
slu~aj bi opfatila period pogolem
od pet godini. Usvojuvaweto na EU
zakonodavstvoto e direktno usloveno so negovata dosledna, navremena i efektivna implementacija
koja }e bide o~igledno ogromna
bariera za makedonskata administracija vo tekot na pregovorite.
Pregovorite }e bidat zasnovani
isklu~itelno na samostojniot napredok na Makedonija so {to samiot
str. 76
Politi~ka misla
puls na pregovorite }e zavisi od
progresot kon ispolnuvaweto na
uslovite za ~lenstvo. Konstantniot
monitoring i evaluacija od strana
na Evropskata komisija }e zna~i i
minimalen prostor za improvizacija so {to pregovara~kiot proces
mo‘e da se definira kako otvoren
proces ~ii{to krajni rezultati ne
mo‘at da trpat prethodni garancii.
So ogled na toa {to ~lenstvoto
pretpostavuva prifa}awe na pravata i obvrskite koi proizleguvaat
od sistemskata postavenost na EU
i nejziniot soodveten institucionalen dizajn, pregovara~kata
pozicija na EU }e insistira na
ispolnuvawe i na obvrskite koi
proizleguvaat od ekonomskata i
monetarnata unija, kako i na celokupno prifa}awe i implementacija
na [engenskite acquis; barawa koi
od sega{na perspektiva uka‘uvaat
na zna~itelno dolgi pregovori
suplementirani so zna~itelno
te‘ok reformski proces.
Va‘nosta na reformskiot proces za kogo pove}e }e stane zbor
podolu, vo nikoj slu~aj ne treba da
ja namali instrumentalnata uloga
na pregovara~kiot tim, ~ija{to
uloga mo‘e da bide mnogu polezna
vo utvrduvaweto i prezentacijata
na pregovara~kite pozicii. Samata
kompozicija na pregovara~kiot tim
kako i pozicijata na voda~ na timot
ve}e podolgo vreme e predmet na
debata. I pokraj toa {to e mnogu
jasna ekspertskata konotacija na
~lenstvoto vo pregovara~kiot tim,
sepak modalitetot na nazna~uvawe
mo‘e da predizvika kontroverzi.
Ottuka, ~isto ekspertskiot kriterium, pokraj o~iglednata su{tinska
komparativna prednost ,koga sta-
Predizvikot na pregovori za ~lenstvo i
institucionalniot pristap kon zajaknuvawe na kapacitetite
nuva zbor za tehni~kiot del od
pregovorite, garantira i opredelena nezavisnost i avtonomnost
vo procesot na donesuvawe odluki.
Vo prilog na ovaa teza odi re~isi
i ednoglasniot akademski i ekspertski stav za nemenuvawe na
pregovara~kiot tim, dokolku bele‘i uspeh vo inicijalnite fazi od
pregovorite, so {to postojanosta na
timot se izdvojuva kako eden od
najbitnite kriteriumi za uspe{nosta na procesot 4 . Politi~ki
nazna~eniot pregovara~ki tim, od
druga strana, i pokraj momentalniot
politi~ki komoditet i kredibilitet, sepak na sreden rok mora da
se soo~i i so perspektivata za
negova kompletna zamena vo uslovi
na promeni na politi~kata scena
{to vo krajna linija mo‘e mnogu da
mu na{teti na tranziciskiot atribut na pregovara~kiot proces.
Sepak, celokupnosta na uspehot
na pregovorite direktno zavisi od
stepenot na koordinacija i brzinata na donesuvawe na odluki na
site nivoa na javnata administracija. Atmosferata vo ramkite
na doma{nata politi~ka arena vo
golema mera mo‘e da vlijae vrz
utvrduvaweto na pregovara~kite
pozicii i nivnata dosledna poddr{ka. Postoi mnogu silna sprega
pome|u prostorot za manevrirawe i
doma{nite limitirawa vo ramkite
na pregovara~kiot tim. Kako {to
potencira Inotaj, "kapacitetot na
sekoja zemja za kompromis i dogovarawe na novi (pomalku prigodni)
4
Vo ovaa nasoka odi i pozitivnoto iskustvo na
slovene~kiot ekspertski pregovara~ki tim. Negoviot
voda~, Janez Poto~nik be{e okarakteriziran kako
eden od najuspe{nite pregovara~i, {to vo golema
mera se dol‘i i na negovata ekspertiza koja
proizleguva od dolgogodi{niot anga‘man vo javnata
administracija, no i vo akademskata sfera.
obvrski se povrzani so nivoto na
prifatlivost od strana na sopstveniot politi~ki ambient i op{testvo”5. Vo ovoj kontekst, treba da se
spomene i ulogata koja mo‘e da ja
ima timot vo dogovaraweto na
tranzitornite periodi. So ogled na
toa {to stanuva zbor za najsuptilna
problematika od koja vo golema
mera zavisi reformskiot proces vo
postpriemniot stadium, neophodno
e pregovara~kiot tim da ima isklu~itelno silni argumenti dokolku
saka da obezbedi povolni tranzitorni uslovi. Ovie argumenti }e
mora da bidat potkrepeni so stabilna politi~ka poddr{ka na doma{en teren.
Sepak, tuka mora da se potencira faktot deka vo krajna linija
pregovorite vo pogolemiot del
slu~ai zna~at ednostrano prezemawe na pozicijata na EU i nejzina
implementacija vo doma{niot op{testven kontekst. Imaj}i ja predvid goleminata i kapacitetite na
Makedonija, naj~esto makedonskata
administracija }e mora da se naviknuva na vakvo scenario. Vo krajna
linija, pristapniot period podrazbira i prisposobuvawe na procesot
na donesuvawe na odluki vo EU, no
bez mo‘nost na koj bilo na~in da se
vlijae vrz nego. Sosema e realno da
se o~ekuva kondicionalnosta koja
ve}e e nametnata so Spogodbata za
stabilizacija i asocijacija i so
Procesot na stabilizacija i asocijacija da bide zna~itelno zajaknat so pointenzivno uslovuvawe.
Kako {to argumentira Inotaj, "pregovorite za ~lenstvo vo nikoj slu~aj
5
Inotai, Andras. “The Eastern Enlargements of the European
Union”. vo Cremona, Marise (ed.). “The Enlargement of
the European Union”. Oxford University Press, 2003, str.94
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 77
Ivan Damjanovski
ne se vodat isklu~itelno za za~lenuvawe. Tie se dobra mo‘nost za
site dr‘avi- ~lenki na EU da se
obidat da gi reorganiziraat sopstvenite prethodni pozicii vo
ramkite na zaednicata i da sozdadat podobri pozicii za sebe, ili,
pak, da insistiraat na ve}e ostvarenite pridobivki”6. Iskustvoto od
pregovorite, vodeni so dr‘avite od
Centralna i Isto~na Evropa, uka‘uva na doslednosta na Evropskata
unija vo ispolnuvaweto i na nekoi
krajno tehni~ki standardi. Takviot
pritisok i odnos na EU kon tehni~ki
pra{awa, vo opredelen stadium,
predizvika i revolt kaj vode~kite
zemji- kandidati, kulminiraj}i so
izjavata na ~e{kiot pretsedatel
Vaclav Havel deka "istoriskata
va‘nost na obedinuvaweto na istokot i zapadot e nadglasana so borbi
okolu jabolki, ribi i kompiri”7 . Od
istite pri~ini i ungarskiot premier Viktor Orban }e izjavi deka
EU gi tretira aplikantite "kako
deca”8. Sepak, vospostavenata EU
praktika go uslovuva eventualnoto
pro{iruvawe so zavr{etokot na
procesot na prisposobuvawe.
Utvrduvaweto na rokovite i
provizornite datumi za kompletirawe na opredeleni poglavja
(benchmarking) i pokraj toa {to se
utvrduvaat vo dogovor so EU- pregovara~ite, sepak, generalno, se
procenka na doma{niot pregovara~ki tim. Ovoj moment mo‘e da
manifestira dihotomen negativen
efekt. Izbrzuvawe i preambiciozna strategija mo‘e mnogu nega6
7
8
str. 78
Ibid, str.96
Citirano vo Peterson, John. i Bomberg, Elizabeth.
“Decision-making in the European Union”. Palgrave, 1999,
str.29
Ibid.
Politi~ka misla
tivno da se odrazi vrz ugledot na
zemjata- kandidat, dokolku se
ispostavi deka taa ne e vo mo‘nost
da odgovori na prethodno utvrdenite rokovi. Od druga strana,
potreben e konstanten vremenski
pritisok koj }e go kanalizira
reformskiot proces na edno zadovolitelno tempo so {to }e se
onevozmo‘i opu{tawe i administrativna letargi~nost. Vo slu~ajot
na Makedonija od ne mala va‘nost
e kolku taa }e bide vo mo‘nost da
ja sledi Hrvatska vo procesot na
pregovori. Prvenstveno, ova bi
zna~elo ottrgnuvawe od ostanatite
dr‘avi od Zapaden Balkan koi
proceduralno se ponazad i izdignuvawe na individualniot odnos so
EU na povisoko nivo. Od druga
strana, sozdavaweto na kompetitivna atmosfera definitivno bi
zna~elo i zabrzuvawe na pregovara~kiot proces na obete strani so
ogled na toa {to nikoj ne bi sakal
da bide prv na listata so nezatvoreni poglavja.
Dopolnitelen stimul za poefikasen pristap kon pregovorite e i
transparentnosta na procesot na
pregovarawe koj se manifestira
preku publikacija na rezultatite
od pregovorite. Ottuka, politi~kiot manipulativen prostor zna~itelno se stesnuva i se vr{i dopolnitelen pritisok vrz kandidatite
za pogolem progres. Vakviot progres
vo golema mera e predeterminiran
i od dr‘avniot kapacitet za lobirawe. Treba da se obezbedi minimalna poddr{ka od javnoto mislewe kaj dr‘avite- ~lenki. Soo~eni so otpor ili opozicija okolu
pro{iruvaweto so zemjite od Zapa-
Predizvikot na pregovori za ~lenstvo i
institucionalniot pristap kon zajaknuvawe na kapacitetite
den Balkan na doma{en teren,
nacionalnite ministri vo korelacija so doma{noto lobirawe bi
mo‘ele da usvojat pomalku fleksibilni pregovara~ki pozicii. Vakviot razvitok na nastanite nesporno bi gi usporilo pregovorite i bi
go napravilo nivnoto zatvorawe
u{te poproblemati~no. Dokolku se
ima predvid i faktot deka se
dodeka traat pregovorite, site
prethodno provizorno zatvoreni
poglavja povtorno mo‘at da bidat
otvoreni, o~igledna e potrebata od
besprekorno funkcionirawe na
javnata administracija kako na
doma{en plan, taka i na me|unarodno nivo.
Kako do kapacitet za efektivna
implementacija?
Navremenata i efektivna realizacija na pregovara~kite pozicii
vo su{tina zavisi edinstveno od
implementacijata na reformite,
t.e. EU pravilata na doma{en teren,
preku {to vo krajna linija se evaluira vistinskiot napredok na
zemjata. Ovaa sostojba be{e i eksplicitno prika‘ana na Evropskiot
sovet vo Feira vo juni 2000 god:
"kako nadopolnuvawe na pronao|aweto re{enija za pregovara~kite pra{awa, napredokot vo pregovorite zavisi od inkorporiraweto
na acquis vo nacionalnite zakonodavstva na zemjite- kandidati i
osobeno na nivniot kapacitet efektivno da gi implementiraat i
zajaknat”. Spored Kremona, "pro{iruvaweto ne e samo pra{awe na
politi~ka volja i efektivno pregovarawe. Pretpristapniot procespretpristapnite instrumenti i
strategii, vklu~uvaj}i go i skriningot, pristapnite partnerstva i
sposobnosta da se menaxiraat fondovite i tehni~kata pomo{-podrazbiraat menaxment i efektivna
institucionalna struktura na dvete strani”9.
Su{tinski, premostuvaweto na
pravnite i administrativnite
razliki so EU- zemjite mo‘ebi e
pogolem predizvik od ekonomskiot.
Za da se obezbedi soodvetno funkcionirawe na zaedni~kite zakoni,
neophodno e da se kreira efikasen
nacionalen administrativen sistem dizajniran da osigura postepena transpozicija i implementacija na evropskite zakoni so {to
vo krajna linija }e se obezbedi i
postepena dekriminalizacija na
ekonomijata. Sledej}i gi pozitivnite iskustva od procesot na
odgovarawe na pra{alnikot na
Komisijata koi poka‘aa kapacitet
za mobilizacija i koordinacija na
makedonskata javna administracija,
sepak mora da se konstatira deka
pristapnite pregovori baraat daleku poseriozen anga‘man koj ne
mo‘e da se potpre na "skrienite
potencijali na javnata administracija”, tuku }e bara zna~itelen
napredok vo nejzinata institucionalizacija na site nivoa. Krajnata cel e da se razvie efektivna
administracija i juristi~ki institucii kako i zadovolitelen broj na
soodvetno obu~eni slu‘benici koi
}e go obezbedat nepre~enoto funkcionirawe na vnatre{niot pazar vo
momentot koga }e se obezbedi
~lenstvoto vo Unijata. Vakvite
ambicii ne mo‘at da se postignat
9
Cremona, Marise (ed.). “The Enlargement of the European
Union”. Oxford University Press, 2003, str.2
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 79
Ivan Damjanovski
preku investirawe vo ~ove~ki
potencijal koj bi ostanal difuzno
institucionalno raspredelen. Na
sreden rok, preku razli~nite oblici na obuka, kako i preku pomo{ta
od TAIEX i TWINNING programite,
makedonskata administracija }e
obezbedi kriti~na masa na slu‘benici sposobni da go implementiraat evrointegraciskiot proces,
me|utoa nivnata maksimalna utilizacija povtorno }e zavisi od stepenot na institucionalna organizacija. Sledstveno, makedonskiot
institucionalen dizajn koj gi sledi
primerite na slovene~kiot, dopolnitelno mora da se zajaknuva,
imaj}i go predvid gorenavedenoto.
Jakneweto na kapacitetite mora da
se odviva na site nivoa na dr‘avnata administracija so cel da se
nadmine slabiot kapacitet za
apsorpcija na pomo{ta na kontroliran, efektiven i odr‘liv na~in
i so toa da se nadmine iskustvoto
na supstandardna iskoristenost na
pretpristapnata pomo{.
Od druga strana, potrebata za
efektivna implementacija pridonesuva postepeno Evropskata unija
da gi pojasnuva, zacvrstuva i ote‘nuva uslovite za ~lenstvo. Imaj}i
ja predvid dinami~nata priroda na
EU zakonodavstvoto koe postojano
se menuva, obemot na implementacija na pravilata i procedurite
postepeno }e se zgolemuva10. Vakviot razvoj na nastanite vklu~uva
pokraj permanenten trening na
administrativno, pravno i akadem10
str. 80
Ilustrativen primer koj ja potkrepuva ovaa teza e
obemot na pra{alnicite koi im bea dostaveni na
aplikantite od Centralna i Isto~na Evropa. Dodeka
vo nivniot slu~aj pra{alnicite sodr‘ea okolu 1000
pra{awa, hrvatskiot i makedonskiot pra{alnik bea
nekolkukratno pogolemi.
Politi~ka misla
sko nivo i gradewe na soodvetni
institucionalni strukturi kako
edinstven na~in da se obezbedi
efektivna implementacija na
acquis. Ottuka proizleguva i potrebata od institucionalna koordinacija vo nasoka na anticipacija na
pazarnite promeni i reformskata
agenda na evropsko nivo: "naporite
na zemjite- kandidati ne treba da
bidat edinstveno naso~eni kon
vospostavuvaweto na sistem za
implementacija, tuku i kon predviduvawe okolu toa kako toj sistem
}e se menuva vo idnina, kako taa
promena mo‘e da se prisposobi i
kako avtoritetot koj e zadol‘en za
menaxirawe na taa promena }e
prezeme odgovornost za svoeto
dejstvuvawe ili nedejstvuvawe”11.
Kako esencijalen element vo
ramkite na institucionalniot
skelet se nametnuva obemot na
koordinacija i participacija na
razli~nite tela vklu~eni vo evrointegraciskiot proces. Implementacijata vo golema mera zavisi od
nivoto na avtonomija i nezavisnost
vo donesuvaweto na odluki od
strana na akterite-del od institucionalnata {ema. Takvata diskrecija treba da bide zasnovana na
dobro utvrdeni pravila, a ne na
slobodna politi~ka interpretacija: "kredibilitetot na nacionalnite zalo`bi se zajaknuva ne
preku prevencija na doma{nite
lobi- grupi vo nivniot obid da
vlijaat vrz politikata (ova bi bilo
neprifatlivo vo demokratskite
op{testva), tuku preku stesnuvawe
11
Nicolaides, Phedon. “Preparing for Accession to the
European Union” vo Cremona, Marise (ed.). “The
Enlargement of the European Union”. Oxford University
Press, 2003, str.64
Predizvikot na pregovori za ~lenstvo i
institucionalniot pristap kon zajaknuvawe na kapacitetite
na rasponot na kreativna interpretacija na pravilata od strana na
doma{nite agencii za implementirawe na politiki (na pr. preku
detalizirani pravila i pokratki
mandati), preku davawe stimuli za
da se odbegnat politi~ki pritisoci
(na pr. preku eksplicitni pobaruvawa vo nivniot performans i
vospostavuvawe standardi koi }e
gi napravat potransparentni) i
preku davawe na oglas na interesite na zemjite-partneri”12. Dotolku
vakvata preporaka dobiva na va`nost imaj}i go predvid problemot
na nadgleduvawe na efektivnosta
i uspe{nosta na implementacijata
na zakonodavstvoto vo slu~aj koga
imame nerazvieno i sporo sudstvo.
Da zaklu~ime, evrointegraciskiot proces na Makedonija nesom12
neno }e i predizvika dopolnitelna
socijalna dislokacija i ekonomski
pote{kotii. Nivnoto nadminuvawe
e proporcionalno so stepenot na
implementacija na evropskite
normi. Ova prisposobuvawe }e bara
binomen pristap kon kandidatskiot status na Makedonija koj }e
se praktikuva instrumentalno,
preku sistem na koordinacija i
pregovara~ki tim koj }e bide vo
mo‘nost da gi menaxira pregovara~kite pozicii i preku supstancijalen del na institucionalen
pristap kon gradewe na kapaciteti
za fakti~ka implementacija. Uspe{nosta na pregovorite vo krajna
linija }e zavisi od zaemnata koordinacija na ovie dva modaliteta.
Ibid, str.78
Abstract
The text is trying to answer a series of questions concerning the long term
perspectives of the Macedonian EU accession process. The main focus is on
two complementary outcomes of the future decision to start accession
negotiations. Firstly, the text is centred at the challenges of the state of
negotiations primarily having in mind the capacities of the negotiation team
and the influence of the domestic and international actors. The second part is
proposing an institutional approach towards the capacity building process which
will supplement the adoption and implementation of the acquis.
Bibliografija:
Cremona, Marise (ed.). “The Enlargement of the European Union”. Oxford University
Press, 2003
Peterson, John. i Bomberg, Elizabeth. “Decision-making in the European Union”.
Palgrave, 1999
Henderson, Karen (ed.).”Back to Europe:Central and Eastern Europe and the
European Union”. UCL Press, 1999
Desmond, Dinan. “Europe Recast”. Palgrave Macmillan, 2004
Van Meurs, Wim (ed.). “Beyond EU Enlargement: The Agenda of Stabilisation for
Southeastern Europe”. Bertelsmann Foundation Publishers, 2001
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 81
Predizvici i
perspektivi
PSA i ESP: Bliski i dale~ni?
Kiril Nejkov
Razliki
Definiraweto na Evropskata
unija nikoga{ ne bilo lesno. Taa
izrasna vo pove}e od objekt na
me|unarodnite odnosi, no s¢ u{te e
pomalku od subjekt na istite. Nejzinite sekularni koreni koegzistiraat so razli~nite verski, no
sepak hristijanski tradicii. Raste~kata neoliberalna anglo-saksonska komponenta e izme{ana so
socijaldemokratskite frankogermanski nasledstva.
Unijata zapo~na kako mre‘a na
zaednici, za da pridonese kon
ekonomskiot razvoj i obezbeduvaweto na mirot na stariot kontinent. Denes, 60 godini po golemata vojna, malkumina od gra|anite
na ~lenkite na Unijata gi pametat
u‘asite na razurnuvawata na vojnata. Zatoa, normalno e {to ovoj golem
uspeh na odr‘uvawe pove}edeceniski prosperiteten mir vo Evropa,
s¢ pomalku e va‘na pridobivka na
evropskoto obedinuvawe vo o~ite
na Evropejcite, i {to nivnite
o~ekuvawa se evropskata integracija da pridonesuva kon obezbeduvawe pove}e vrabotuvawe, pove}e
pari, pokvaliteten ‘ivot, i po
nastanite od 11 septemvri i madridskite i londonskite bombi pove}e sigurnost.
Evropskata unija e eden od najpresti‘nite klubovi vo svetot. Vo
me|unarodnite odnosi doka‘ano e
deka perspektivata za ~lenstvo vo
posakuvaniot klub neverojatno e
silen pottik za vnatre{ni promeni
vo dr‘avite. Bliskata istorija
doka‘a deka perspektivata za
integracija vo nea e edna od najsilnite alatki vo nadvore{nata politika na Unijata, potpolno vo linija
so pristapot na „meka sila#, preto~ena vo celta na Brisel ne da
nametnuva, tuku da ubeduva. Pro{iruvaj}ise, Unijata nose{e mir i
prosperitet. Pred sekoe pro{iruvawe, pak, najprvo evropskite zaednici, a potoa i Evropskata unija
vnatre{no se prodlabo~uvaa, za da
mo‘at pro{iruvaweto da go do~ekaat podgotveni.
Problemot se javuva denes, koga
se ~ini deka i dvata procesa se
blisku, ako ne do svoite maksimumi,
toga{ sigurno do svoite optimumi.
Denes se ~ini jasno deka pro{iruvaweto na Unijata }e prodol‘i,
no ne za dolgo, i ne za mnogu daleku.
Kriterumite koi dr‘avi }e bidat
vnatre, a koi }e ostanat nadvor
nema da bidat kulturolo{ki nitu
ekonomski, tuku primitivno geografski, i bazirani na odluka na
postojnite ~lenki do kade treba da
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 83
Kiril Nejkov
se prostiraat novite granici na
Evropa.1
Za onie koi saka da gi zeme
vnatre, Unijata ja razviva politikata na integracija. Za onie koi }e
ostanat nadvor, osobeno vo prviot
prsten na nadvore{nost, Unijata
ima politiki na partnerstva. Razlikata na dvata pristapa e golema:
tie imaat razli~ni pravila; razli~ni strukturi i instrumenti; i
sledat razli~ni proceduri.
Ovoj napis }e gi analizira istorijatot i idninata na Procesot za
stabilizacija i asocijacija (PSA),
kako proces na integracija i Evropskata sosedska politika (ESP) kako
politika na partnerstvo, kako i
nivnite sli~nosti i razliki.
Imaj}i ja predvid neopredelenosta na idninata na Unijata, mnogu
e mo‘no ovie dve politiki da se
pribli‘at, pa duri i pristapite
kon zemjite, koi se del od niv, da
se promenat.
Po~etocite na PSA
Ve}e zdodevna, no so toa ne
pomalku to~na, e konstatacijata
deka Balkanot e specifi~en slu~aj
vo Evorpa. Toj e region vo stomakot
na kontinetot, koj niz vekovite ja
potresuval i {okiral sovesta na
Evropejcite, a vo poslednite 15
godini ja pomatuva vizijata za
Obedineta Evropa, pred s¢, poradi
postojanite mo‘nosti za erupcija na
nov konflikt.
1
str. 84
Ova se ilustrira so faktot deka Kanada i Argentina
kulturolo{ki se ednakvo bliski na Evropa kako
Turcija i Ukraina, a Singapur e daleku ekonomski
posilen od Romanija. No, toa ne menuva mnogu, zatoa
{to geografijata sî u{te ima presudna uloga. GLOBAL
EUROPE - Report 3: Rescuing the State: Europe’s Next
Challenge Edited by Malcolm Chalmers, EPC, British
Council, the European Commission, in association with
Wilton Park
Politi~ka misla
Vo maj 1999 godina, Unijata
sogleda deka najsilen motiv za
reformi vo dr‘avite od regionot
e perspektivata za ~lenstvo. Vo
juni 2000 godina, na Evropskiot
sovet vo Feira, taa perspektiva i
oficijalno be{e formulirana, no
be{e uslovena od zasilena regionalna sorabotka. Ovaa vizija na
Unijata, kako treba da se razviva
regionot, be{e prifatena od dr‘avite od zapaden Balkan na Zagrepskiot samit vo noemvri 2000 god.
Unijata se re{i preku Procesot
na stabilizacija i asocijacija da im
ponudi, na Makedonija, Hrvatska,
Albanija, Srbija i Crna Gora i
Bosna i Hercegovina perspektiva za
~lenstvo vo evropskoto semejstvo.
No, toa go napravi bez konkretni
datumi, stavaj}i go akcentot na
patuvaweto, a ne na destinacijata.
Unijata go formulira{e PSA kako
strategija koja eksplicitno e povrzana so idninata na pristapuvawe
kon EU i e dizajnirana spored
nivoto na razvoj na sekoja od dr‘avite koi se vo ramkite na procesot,
ovozmo‘uvaj}i im da se dvi‘at kon
polnopravno ~lenstvo so tempo koe
nim im odgovara. Unijata im vetuva
mo‘no ~lenstvo, a za vozvrat tie se
obvrzuvaat da sprovedat politi~ki
i ekonomski barawa, koi va‘at za
site aspiranti.
Osnovite na PSA ostanaa isti
od momentot na negovoto koncepirawe do denes, no vo tekot na
negovata implementacija pristapot
delumno se promeni. Na po~etokot,
toa be{e proces so mnogu silnen
regionalen pristap i kondicionalnost, a mnogu magliva perspektiva
za ~lenstvo. Toa be{e vidlivo vo
stavovite na pretsedatelot na
PSA i ESP: Bliski i dale~ni?
Evropskata komisijata, Romano
Prodi, koga vo 1999god. pora~a deka
PSA ovozmo‘uva „virtuelno ~lenstvo” vo Unijata za dr‘avite od
Procesot, no za toa da se slu~i
be{e potrebno tie da ispolnat
pove}e odo{to Kopenhagenskite
kriteriumi:2 da gi priznaat granicite na ostanatite dr‘avi od
regionot; da gi re{at problemite so
malcinstvata i da sozdadat organizacija za regionalna sorabotka
(regionalna ekonomska integracija,
so sozdavawe na slobodni trgovski
zoni, {to bi vodelo kon carinska
unija). No, istovremeno, principot
na diferencijacija be{e povtoren,
a dr‘avite bea potseteni deka tie
}e patuvaat kon Unijata so razli~no
tempo, koe samite }e go odreduvaat.3
Sega{nosta na PSA
Ottoga{ do denes, baraweto za
silni, institucionalizirani regionalni mehanizmi be{e razvodneto,
a perspektivata za ~lenstvo be{e
zasilena.
Denes, PSA e progresivno partnerstvo, koe se potpira na me{avina na trgovski beneficii, preku
2
3
Kopenhagenskite kriteriumi bea definirani vo
1993god., na Evropski sovet, koga be{e poso~eno deka
dr‘ava-kandidat mo‘e da stane ~lenka na EU dokolku
gi ispolni slednite kriteriumi: stabilnost na
instituciite, garantirawe na demokratijata, vladeeweto na pravoto i ~ovekovite prava i za{tita na
pravata na malcinstvata; postoeweto na funkcionalna pazarna ekonomija, kako i kapacitet da se soo~i
so konkurencijata na pazarnite sili vo Unijata; i
sposobnosta da gi prezeme obvrskite na ~lenstvoto,
vklu~itelno poddr‘uvaweto na celite na politi~kata, ekonomskata i monetarnata unija, odnosno
prisposobuvawe na doma{nite administrativni
strukturi, preku koi zakonodavstvoto na Evropskata
zaednica }e mo‘e da bide transponirano vo vnatre{noto zakonodavstvo na dr‘avata, i da bide
implementirano preku efektivni i soodvetni
administrativni i sudski strukturi.
Obra}awe napretsedatelot na Evropskata komisija,
Romano Prodi, pred Evropskiot parlament, septemvri
1999
asimetri~nite trgovski olesnuvawa; ekonomska i finansiska
pomo{, preku programata CARDS; i
dogovorni odnosi, preku Spogodbata za stabilizacija i asocijacija.
Na Solunskiot samit vo 2003
god., EU ja potvrdi svojata posvetenost kon integracija na dr‘avite
od zapaden Balkan vo Unijata. PSA
be{e zasilen so vklu~uvawe na
prepoznatlivite karakteristiki
od pretpristapnite strategii.
Solunskata agenda otvori serija
novi instrumenti za poddr{ka na
procesite vo dr‘avite od regionot,
od koi najzna~aen instrument e
evropskoto partnerstvo, inspirirano od pristapnite partnerstva,
koi bea implementirani so novite
10 ~lenki, dodeka tie bea kandidati. Prvite evropski partnerstva
bea odobreni vo 2004god. i vo niv
se navedeni kratkoro~nite i srednoro~nite prioriteti koi dr‘avite
treba da gi implementiraat, a so
toa da napreduvaat kon polnopravno ~lenstvo.
Preku CARDS, Unijata pozitivno
vlijae{e vo regionot, navremeno
{teluvaj}i go fokusot na PSA.
Preku CARDS se finansiraa postkonfliktnite napori za rekonstrukcija i se obezbeduva{e poddr{ka na celite i mehanizmite na
Procesot, od podgotovkite na dr‘avite za sklu~uvawe spogodbi za
stabilizacija i asocijacija do
poddr{ka na reformite i instituciite koi treba da gi sproveduvaat
istite, i kone~no, imaj}i predvid
deka PSA ne e bilateralen pristap
na Unijata kon sekoja zemja oddelno,
so del od sredstvata se poddr‘uva{e i regionalnata sorabotka.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 85
Kiril Nejkov
Denes akcentot na ovoj instrument
e staven vrz infrastrukturata,
razvivaweto na instituciite i
dobroto vladeewe, kako i aproksimacijata na zakonodavstvoto, poddr{kata na civilnoto op{testvo i
mediumite. Vo periodot 2000-2006
god., vkupnata poddr{ka na Unijata
kon zapaden Balkan iznesuva 5
milijardi evra.
Idninata na PSA
Vo 2000 god. na Samitot vo Zagreb nepostoeweto na opredelena
dol‘ina na procesot mnogu gi zagri‘uva{e pretstavnicite na dr‘avite od regionot, zatoa {to najva‘no za niv be{e procesot da zapo~ne.
Denes, pet godini ottoga{, regionot
ne se dvi‘i dovolno brzo kon
zagarantiranata vo su{tina, no ne
i vo vreme, evropska perspektiva.
Isklu~ok, {to pove}e go potvrduva
otkolku {to go negira praviloto, e
Hrvatska, koja e edinstvena zemjakandidat od zapaden Balkan koja na
3 oktomvri godinava be{e i pokaneta da zapo~ne pregovori za ~lenstvo. Isklu~ok, {to pove}e go
potvrduva otkolku {to go negira
praviloto, e Hrvatska, koja e edinstvena zemja-kandidat od zapaden
Balkan koja na 3 oktomvri godinava
be{e i pokaneta da zapo~ne pregovori za ~lenstvo.
Do denes samo dve dr‘avi od
regionot, Makedonija i Hrvatska,
imaat potpi{ano Spogodba za stabilizacija i asocijacija. Drugi dve
dr‘avi, Albanija i Srbija i Crna
Gora zapo~naa pregovori za sklu~uvawe takva spogodba, no neizvesno
e kolku istite }e traat. Bosna i
str. 86
Politi~ka misla
Hercegovina sé u{te go nema zapo~nato toj proces.
Demokratskite promeni koi
nastanaa vo regionot po zalo‘ni{tvoto vo koe be{e dr‘en od
re‘imite na Milo{evi} i Tu|man,
i od bezbednosnite krizi koi od
1991 do 2001god. odea poleka no
sigurno od sever kon jug na Balkanot
donesoa evropskata perspektiva,
koja ne e tolku bliska kolku {to
dr‘avite od regionot bi sakale da
bide, i pote{ko ostvarliva odo{to
mo‘ebi Unijata o~ekuvala.
Pri~inite za ovaa nedovolna
brzina na patuvaweto do Evropa se
najmnogu na stranata na dr‘avite od
regionot, no i vo pristapot na PSA,
koj iako ima{e mehanizmi za promena na fokusot, s¢ u{te ne be{e
dovolno pretpristapno orientiran.
Instrument for Pre-Accession
Assistance (IPA)
Od 2007 god., dr‘avite od PSA
}e bidat poddr‘ani od nov finansiski instrument nare~en Instrument
for Pre-Accession Assistance (IPA),
preku koj kon regionot }e bidat
naso~eni okolu 14 milijardi evra.4
Analizite na Evropskata inicijativa za stabilnost napraveni vrz
predlozite za IPA, poso~uvaat deka
toa e pasiven instrument. I spored
koli~inata na finansiska pomo{,
no u{te pove}e spored nejzinata
namena, mo‘e da se zaklu~i deka
Unijata }e i dodeli status na
kandidat za ~lenstvo na Makedonija vo tekot na narednata godina,
a na trite ostanati dr‘avi od
4
Ovoj iznos mo‘e da se namali, no sigurno nema da bide
zgolemen.
PSA i ESP: Bliski i dale~ni?
regionot (Hrvatska ve}e e zemjakandidat) duri vo 2010god., so {to
perspektivite za polnopravno
~lenstvo na ovie dr‘avi se pomestuvaat za vo 2020god.5
Dokolku Evropskata unija ne
dade pove}e pari na regionot, i {to
e mnogu pova‘no, vo pretpristapen
format, regionot nema dovolno
brzo da se pribli‘uva do Evropa, a
so toa vlijanieto na Unijata vrz
serioznite politi~ki nastani koi
}e se odvivaat vo nego vo naredniot
period }e bide namaleno.6
Idninata na PSA treba da gi
nadrasne dosega{nite nedostatoci,
no i da se potpre na negovite
pridobivki. Dosega se poka‘a deka
kondicionalnosta vlijae pozitivno
vrz reformite na dr‘avite a regionalnata sorabotka stana op{to
mesto na Balkanot.
Po~etocite na ESP
Golemoto pro{iruvawe od 2004
god. go zasili interesot na Unijata
za prodlabo~uvawe na odnosite so
novite sosedi. Vo tekot na slednata
dekada, i po nea, sposobnosta na
Unijata da osigura bezbednost,
stabilnost i odr‘liv razvoj na
nejzinite gra|ani, }e bide nerazdeliva od interesot za nejzina
bliska sorabotka so sosedite,7 koja
}e treba da pridonese kon ostvaruvawe na stabilnosta vo nejzinoto
neposredno sosedstvo i da pomogne
vo vospostavuvawe prsten na dr‘avi vo koi ima dobro vladeewe - od
5
6
7
Breaking out of the Balkan Getto: Why IPA should be
changed, European Stability Initiative, 1 June 2005
Ibid.
Wider Europe - Neighbourhood: A New Framework for
Relations with Eastern and Southern Neighbours,
Communication from the Commission to the Council and
European Parliament, 11 March 2003
severoistokot na Evropa do jugozapadnite granicite na Sredozemieto.8
ESP be{e vospostavena prvenstveno kako politika na bezbednosen {tit kon nadvore{niot svet,
i e nameneta za dr‘avi koi vo
momentov nemaat perspektivi za
~lenstvo vo Unijata.9 Taa se odnesuva na desette mediteranski dr‘avi koi bea porano opfateni so
procesot Barselona,10 na trite novi
nezavisni dr‘avi zapadno od Rusija, i od 2004god., i na Gruzija,
Ermenija i Azerbejxan. 11 Vo analizite koi se odnesuvaat na ESP se
spomenuva i Rusija, iako odnosite
na Unijata so nea se baziraat na
strategiskoto partnerstvo i razvivaweto na sorabotkata vo ~etiri
zaedni~ki prostori.12
Idejata za ESP be{e formulirana na Evropskiot sovet vo
Kopenhagen vo 2002 god., koga be{e
dadena i definicijata na politikata, vo koja se naveduva deka:
Evropskata unija }e ja iskoristi
mo‘nosta koja se otvora so pro{iruvaweto da gi zasili odnosite so
sosednite dr‘avi vrz osnovite na
spodeluvawe na vrednostite i
European Security Strategy, 2003
Wider Europe - Neighbourhood: A New Framework for
Relations with Eastern and Southern Neighbours. Vo
Izve{tajot se pojasnuva deka ovaa politika ne se
odnesuva na postojanite kandidati za ~lenstvo vo
Unijata: Romanija, Bugarija i Turcija, nitu pak na
dr‘avite od zapaden Balkan.
10
Vo dr‘avi koi se nao|aat vo ju‘noto Sredozemje
spa|aat: Al‘ir, Egipet, Izrael, Jordan, Liban, Libija,
Maroko, Sirija, Tunis i Palestinskata Avtonomija.
11
Vklu~uvaweto na ovie tri zemji be{e predlo‘eno vo
European Neighbourhood Policy, od strana na Komisijata, vo 2003god.. Vakviot pristap be{e poddr‘an
od evropskata bezbednosna strategija, koja povikuva
na „zasilen i poaktiven interes# na Unijata vo
regionot na ju‘en Kavkaz.
12
Na Samitot Rusija-EU vo Sankt Peterburg vo maj 2003
godina, se potvrdi opredelbata na dvete strani da
gradat strategisko partnerstvo, kon sozdavaweto na
~etiri zaedni~ki prostori: ekonomski, vnatre{nobezbednosen, nadvore{nobezbednosen i obrazoven i
kulturen prostor.
8
9
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 87
Kiril Nejkov
izbegnuvawe na novi podelbi vnatre vo Evropa.
ESP prvpat be{e konceptualno
pretstavena vo mart 2003god., vo
Izve{tajot od Komisijata, nasloven
kako „Po{iroka Evropa”, a be{e
vospostavena vo 200god., vrz osnova
na „Strategijata za po{iroka Evropa” i izve{taite za oddelni dr‘avi. Strategijata gi pretstavi ne
samo principite, tuku i geografskiot opfat na politikata, i ponudi objasnuvawa kako }e bide napravena finansiskata alokacija na
sredstvata.
Politikata, od edna strana, e
zasnovana na postojnite spogodbi za
partnerstvo i asocijacija, i spogodbite za asocijacija so dr‘avite koi
se vo geografskiot opfat, a od
druga strana e dopolnuvawe na
Procesot Barselona;13 ESP e otvorena politika koja ne gi definira
svoite o~ekuvani finalni rezultati. Preku nea se razviva sorabotkata i so dr‘avi koi „voop{to”
nemaat perspektivi za ~lenstvo, i
so dr‘avi koi „vo momentov” nemaat
takvi perspektivi.14
13
14
str. 88
Vo 1995 godina, vo Deklaracijata od Barselona, EU i
nejzinite mediteranski partneri potvrdija deka
geografskata bliskost ja zgolemuva vrednosta na
razvivaweto na sevkupna politika na bliska
asocijacija, reflektirana vo pregovorite za Spogodba za asocijacija.
„Vo nekoi slu~ai po pra{aweto za perspektivite za
~lenstvo ve}e bilo odlu~eno. Za~lenuvaweto e
isklu~eno za neropskite sredozemnomorski partneri. No, ostanuvaat slu~ai koi sî u{te se otvoreni,
kako na primer onie evropski dr‘avi koi izrazija
volja za za~lenuvawe vo Unijata, kako {to e slu~ajot
so Ukraina i Moldavija. No, vo realnosta, sekoja
odluka za idno pro{iruvawe na EU }e bide opredelena od geografskite limite na Unijata. I toa e
debata vo koja sega{nite kandidati treba da imaat
pravo na zbor. Spored toa, celta na ESP e da obezbedi
ramka za razvoj na novi odnosi, koi nema, na sreden
rok, da vklu~uvaat perspektivi za ~lenstvo ili uloga
vo evropskite institucii. Odgovorot na prakti~nite
pra{awa koi se povrzani so geografskata blizina i
sosedstvoto e razli~en od odgovorot {to go nudi
~lenstvoto.„ Wider Europe;
Politi~ka misla
Vo dekemvri 2004god., bea pretstaveni prvite akcioni planovi so
dr‘avite-partneri, koi se zaemno
usoglaseni politi~ki dokumenti na
listing na prioriteti i aktivnosti
za nivno realizirawe, preku koi }e
se nadgraduvaat politi~kite odnosi me|u dr‘avite i Unijata.
Evropskata sosedska politika e
pristap na „pove}e od bilateralni
odnosi”, „pove}e od partnerstvo, a
pomalklu od ~lenstvo”. Taa „spodeluva so partnerite se osven institucii” i „poddr{kata na parnterite
(ja uslovuva) so vnatre{ni reformi”. Za vozvrat EU preku ESP
}e o~ekuva dr‘avite od procesot da
sproveduvaat strukturni reformi,
spored akcionite planovi koi }e go
otslikuvaat postojnoto nivo na
odnosite so sekoja od dr‘avite,
nivnite potrebi i kapaciteti, no i
zaedni~kite interesi na Unijata i
dr‘avata koja e vo pra{awe.
Unijata tvrdi deka toa e politika preku koja pridobivkite od
pro{iruvaweto }e bidat spodeleni
so dr‘avite od partnerstvoto; deka
taa se zasnova na spodelenite
vrednosti (prepi{ani od Kopenhagenskite kriteriumi) i deka
rezultatot }e bide zgolemena politi~ka, bezbednosna, ekonomska i
kulturna sorabotka, i deka preku
nea }e se nadminat opasnostite od
novi podelbi vo Evropa.
Preku posilnoto politi~ko pribli‘uvawe se o~ekuva zasiluvawe
i podignuvawe na nivoto na politi~kiot dijalog, vklu~itelno za
najzna~ajnite pra{awa za Unijata,
osobeno vo borbata protiv me|unarodniot terorizam. Vo domenot
na ekonomijata, ideite za sorabotka
PSA i ESP: Bliski i dale~ni?
se pointeresni, i nekoi od niv se
novi vo priodot i formata: se
zacvrstuvaat preferencijalnite
trgovski odnosi, se planira zasiluvawe na finansiskata i tehni~kata
pomo{, postepeno se otvora u~estvo
vo brojni politiki i programi na
Unijata, i kako {to }e podvle~e
komesarot za nadvore{na politika,
Benita Ferero-Valdner, „najnovata
i najdalekuse‘na karakteristika
na ESP” e „u~estvoto (stake) vo
vnatre{niot pazar na EU”.
Sega{nosta na ESP
Vo 2004god., dve godini po vospostavuvaweto na politikata, Komisijata oceni deka ESP e „ponuda„
od strana na Unijata, na koja dr‘avite-recepienti odgovorile so
entuzijazam.”15
Vo momentot na pi{uvawe na ovoj
napis, Unijata ima dogovoreno
akcioni planovi so sedum dr‘avi,
i toa: Izrael, Jordan, Moldavija,
Maroko, Palestinskata Avtonomija,
Tunis i Ukraina. Pet drugi se na pat
da bidat sklu~eni, spored sega{niot plan do krajot na 2005 god., i
toa so: Ermenija, Azerbejxan, Egipet, Gruzija i Liban. Pristapot na
„individualiziranost# na planovite e po~ituvan, no vo osnova tie
pokrivaat politi~ki i ekonomski
reformi, sorabotka vo oblasta na
pravdata, slobodata i bezbednosta, infrastrukturata i me|u~ove~kite odnosi.
Progresot vo implementacijata
na prioritetite e nabquduvan od
strana na telata sozdadeni so
15
European Neighbourhood Policy, European Commission,
Strategy Paper, Brussels, 12 May 2004
spogodbite za partnerstvo i sorabotka, kako i spogodbite za asocijacija. Komisijata podgotvuva redovni izve{tai za postignatiot
progres. Vrz osnova na evaluacijata, Evropskata unija, zaedno so
dr‘avite- partneri, }e ja preocenuva sodr‘inata na akcionite
planovi i }e odlu~uva dali e
potrebna nivna adaptacija ili
obnovuvawe. Mo‘no e da bidat
doneseni odluki za sledniot ~ekor
vo gradeweto na bilateralnite
odnosi, vklu~itelno i mo‘nosta za
novi dogovorni vrski. Ovie vrski
mo‘at da bidat vo forma na Evropskite sosedski spogodbi, ~ij opseg
bi bil definiran vo ramkite na
progresot vo ispolnuvaweto na
prioritetite navedeni vo akcionite planovi.16
Vo prvata faza od nejzinata
implementacija od 2004 do 2006
god., politikata se fokusira na
podobruvawe na koordinacijata
me|u razli~ni finansiski instrumenti preku koi se kanalizira
pomo{ta na Unijata do dr‘avite
opfateni so politikata - preku
Evropskite sosedski programi, na
dr‘avite }e im se ovozmo‘i da
dobijat pomo{ za prekugrani~na,
transnacionalna i regionalna
sorabotka.17 Vo vtorata faza, od
2007 do 2013 god., Komisijata planira da go vovede European Neighbourhood and Partnership Instrument ENPI.
Idninata na ESP
Vo momentov, dr‘avite od ESP
gi koristat TACIS i MEDA instru16
Ibid.
17
Ibid.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 89
Kiril Nejkov
mentite, zaedno so razli~ni drugi
formi na poddr{ka od EU. Po~nuvaj}i od 2007god., kako del od
vkupnata reforma na nadvore{nata
pomo{, ovie programi }e bidat
zameneti so nov edinstven instrument ENPI. Negovite celi }e bidat
poddr{ka na najitnite potrebi na
dr‘avite - korisni~ki i poddr{ka
na akcionite planovi i strategiskoto partnerstvo so Rusija, preku
poednostavena procedura. Vo nego
}e bidat iskoristeni nekoi od
pretpristapnite priodi, a }e se
poddr‘uvaat i preku-grani~nite
proekti me|u dr‘avite vo i von
Unijata, kr{ej}i ja postojnata dvojstvenost na finansiraweto.
Se o~ekuva Unijata preku ENPI
da naso~i 15 milijardi evra vo
periodot 2007 - 2013god., {to e
alokacija za dvapati pogolema od
onaa {to dr‘avite opfateni so
noviot instrument ja dobivaat vo
periodot 2000-2006god..
ESP ne nalikuva na nitu edna od
poznatite strategii na Unijata, no
e inspirirana od pove}e od niv.
Spored edni avtori, taa e pove}e
od prethodnite partnerski strategii, ovozmo‘uvaj}i nekoi od pridobivkite koi gi nudi integracijata,
no ne i celosnoto ~lenstvo. Spored
drugi, taa e otvorena politika koja
mo‘e da zavr{i vo celosno ~lenstvo. Spored treti pak, ESP e nejasen derivat na politikite na pro{iruvawe, so koj Brisel saka da kupi pove}e vreme dodeka re{i na koj
na~in }e mu pristapi na problemot.
Razlikata me|u ESP i drugite
partnerski programi e vo toa {to
ESP raboti preku principot na
str. 90
Politi~ka misla
diferencijacija; 18 istovremeno
ovozmo‘uvaj}i holisti~ki pristap
i nadminuvaj}i gi problemite na
dvojstveniot pristap vo finansiraweto.
Imaj}i predvid deka ESP se
odnesuva na dr‘avi od tri kontinenti, koi celosno se razli~ni po
svojata strategiska va‘nost za
Unijata i koi imaat sosema razli~ni agendi na razvivawe na
svoite odnosi so Unijata, se ~ini
deka }e bide mnogu te{ko ESP da
opstane kako edinstvena politika
poddr‘ana od edinstven finansiski instrument.
Dale~ni i bliski
Razlikite me|u PSA i ESP se
pogolemi od nivnite sli~nosti, no
dvete politki imaat dopirni to~ki
koi verojatno }e dobivaat na
zna~ewe vo idnina.
PSA e politika na integracija,
i taa gi koristi instrumentite od
pretpristapnite strategii, so cel
da gi dobli‘i dr‘avite od Balkanot do polnopravno ~lenstvo vo
Unijata. ESP e sosedska politika,
koja prvenstveno e orientirana kon
obezbeduvawe na stabilnost na
granicite na Unijata, i toa preku
zasiluvawe na politi~kiot dijalog
i ekonomskite vrski so sosedite so
cel da se formira „prsten na (stabilni) prijateli”.
PSA opfa}a pet postsocijalisti~ki bezmalu celosno demokratski
balkanski dr‘avi, koi imaat so18
„Iako EU treba da celi kon pokoherenten pristap,
ponuduvaj}i isti mo‘nosti na celoto sosedstvo i
baraj}i za vozvrat isti standardi na odnesuvawe od
sekoj od sosedite, diferencijacijata me|u dr‘avite
}e ostane osnovata na novata evropska sosedska
politika.” Wider Europe
PSA i ESP: Bliski i dale~ni?
merliva strategiska va‘nost i
ekonomska sila i kon koi Unijata
ima edinstvena politika. ESP
opfa}a 17 dr‘avi, na tri kontinenti, od avtoritarni re‘imi do
silni demokratii, nesporedlivi po
teritorija, naselenie, ekonomski
potencijal i voena sila, i kon koi
Unijata ima sosema razli~ni politiki: od strategisko partnerstvo,
preku mo‘na idna perspektiva za
~lenstvo do edinstveno sosedski
odnosi.
No, ne se razlikite me|u PSA i
ESP onie koi treba vnimatelno da
bidat razgleduvani. Mnogu pointeresni se nivnite sli~nosti.
Za dvete politiki, a vo linija
na vkupnata reforma na finansiskata poddr{ka, Unijata vovede
poednostaveni edinstveni finansiski instrumenti, koi go potenciraat holisti~kiot pristap na
politikite. No, paralelno so edinstveniot pristap, Unijata ja podvlekuva i diferencijacijata i ovozmo‘uvaweto na prodlabo~uvawe na
odnosite so sekoja dr‘ava oddelno,
bazirano na nejziniot napredok.
Prioritetnite aktivnosti na
dr‘avite koi }e bidat poddr‘ani
od finansiskite instrumenti se
navedeni vo politi~ki dokumenti
koi zaedni~ki se izraboteni so
Unijata i koi pretstavuvaat lista
na planirani postignuvawa na
kratok i sreden rok. Kondicionalnosta, preku koja se ocenuva
napredokot vo dvata slu~aja e
postavena vrz Kopenhagenskite
kriteriumi ili nivni izotopi:
razvivaweto na demokratijata,
vladeeweto na pravoto, za{titata
na ~ovekovite prava, pazarnata
ekonomija. Regionalnata sorabotka
e vgradena i vo PSA i vo ESP, no ne
e uslovena so potreba za formalizirawe i institucionalizirawe.
Pretpristapniot priod na Unijata
kon PSA-dr‘avite se zamrznuva
delumno vo noviot IPA, a istiot se
zasiluva za onie od ESP preku
ENPI.
Kone~no, i dvete politiki navidum se so jasni finalni celi, a
vsu{nost otvoreni: ne e potpolno
jasno dali sekoja od zemjite na PSA
}e stigne da bide ~lenka, imaj}i
predvid deka PSA zboruva za „potencijalni kandidati#; od druga
strana vo ESP se zboruva i za
„dr‘avi koi vo dadeniot moment ne
se kandidati za ~lenstvo#.
Ne e isklu~eno vo implementacijata dvete politiki me|usebno
pove}e da se dobli‘at, vnatre{no
pove}e da se diferenciraat, i
nekoi dr‘avi iako formalno del
od ednata politika, da bidat tretirani kako da pripa|aat na drugata.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 91
Kiril Nejkov
Abstract
The widening and deepening of the European Union will continue in future,
but not for very long and not too far. The two processes are close if not to their
maximums, then to their optimums. For the countries that are considered future
members of the Union, it develops integration strategies. For the rest, especially
those at the borders of it, the Union develops special partnerships policies.
On the basis of the analysis of the Stabilisation and Association Process and
European Neighbourhood Policy the Paper offers conclusions that SAP and
ENP will come closer to each other, will internally differentiate more, and that
it is possible that some countries though formally belonging to one of the
policies, will actually be treated as being part of the other.
str. 92
Politi~ka misla
Teorija
Sovremeni tendencii vo teorijata na
politi~koto liderstvo
Vesna Zabijakin-^atleska
Poradi svojata isklu~itelna
zna~ajnost, politi~koto liderstvo
stana predmet na intenzivno prou~uvawe posebno vo poslednive
godini. Liderstvoto dobiva novo
zna~ewe po seopfatnite prou~uvawa, procenuvawa i sporeduvawa na uspe{nosta na liderite vo
svetot. Sosema prifatliv e stavot
deka na sovremenata politi~ka
scena se javuva nedostatok od
vistinski lideri i zatoa site
napori na istra‘uva~ki i nau~en
plan treba da bidat naso~eni kon
pra{awata zo{to e vodstvoto vo
kriza (poglednato od edna poinakva
perspektiva koja ja nalo‘uvaat
procesite na globalizacija, moralnata depresija i sovremenite politi~ki tendencii i dejstvuvawe vo
svetot), i spored toa i preispituvawe, a mo‘ebi i redefinirawe na osnovite na koi se gradi
uspe{en lider.
Od druga strana, pak, evidentna
e pojavata na nedostatok od soodvetni lu|e, (onie koi se nao|aat
blizu ili na vrvot na organizaciskata piramida) koi mo‘at da
prerasnat vo uspe{ni lideri i da
odgovorat na barawata na edna
liderska pozicija. Na poniskite
nivoa vo partiskata hierarhija ima
voda~i, no pove}eto od niv (svesno
ili nesvesno) zastranuvaat od
patot na vistinski lider pred da
se dobli‘at do vrvot. Praktikata
poka‘uva deka ima i slu~ai na
promovirani lideri koi nemaat
kapacitet da odgovorat na kompleksnite barawa (nedostatok na
liderski osobini i ve{tini).
Poznavaweto na teoriskite
postavki i nivno prakticirawe e
determinanta na efektivnoto liderstvo. Zatoa, }e dadam kratok
osvrt na najva‘nite teorii i }e se
obidam da gi apliciram na praktikuvanoto politi~ko liderstvo vo
R. Makedonija.
Definirawe na politi~koto
liderstvo
Politi~koto liderstvo e proces
vo koj li~nostite imaat mo} da
vlijaat na sledbenicite, socijalnite grupi i na celokupnata javnost
za izvr{uvawe na op{testveni
celi. Politi~kite lideri se potrebni za pokrenuvawe i zabrzuvawe na procesite na promeni na
sredinata ili ambientot (socijalni, ekonomski, politi~ki ili
ustavni). Tie gi izveduvaat procesite na promeni upotrebuvajki gi
liderskite atributi kako politi~ki relevantni veruvawa, op{testveno po~ituvani vrednosti,
seopfatno znaewe i mudrost postignato preku u~ewe i iskustvo.
Vo teorijata ima mnogu obidi da
se definira liderstvoto. Vo nekoi
od niv akcentot se stava na vizijata
na liderot za posakuvanata idnina
na dr‘avata i potrebata od invol-
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 93
Vesna Zabijakin-^atleska
viranost na site ~lenovi na organizaciskata mre‘a za ispolnuvawe na
vizijata 1 . Vo drugi definicii,
liderstvoto se tretira kako dvi‘e~ka sila za promena koja ima mo}
da gi inspirira drugite da rabotat
podobro ili poinaku od voobi~aenoto2. Efektivnoto liderstvo
podrazbira i vlijanie vrz drugite
so cel da se dostignat organizaciskite celi preku zgolemuvawe
na inovativnosta, zadovolstvoto i
posvetenosta na sledbenicite.
[to veli teorijata?
Najranite istra‘uvawa se baziraat na analizite na onie lu|e koi
ve}e bile poznati kako golemi
lideri3. Teorijata za liderstvoto
pointenzivno se razviva vo periodot na Prvata svetska vojna koga
amerikanskata vojska }e zabele‘i
deka ima nedostatok na liderstvo
vo nejzinite redovi. Toga{ se
pojavuva i teorijata na li~nite
osobini ( Trait Theory),4 spored koja
~ovekot se ra|a so odredeni li~ni
crti i osobini koi go pravat golem
lider. Preku psihometriskiot
pristap se pravele obidi da se
identifikuvaaat i izmerat karakteristi~nite crti koi se povrzani
so liderstvoto. (na pr., inteligencija, samodoverba, ‘elba za
vodewe, ~esnost i integritet, energi~nost i dr.). Osven ova, istra‘uvawata poka‘ale deka najefek1
2
3
4
str. 94
Buchanan, D. and Huczynski, A. (1997). Organizational
Behaviour (third edition). Prentice Hall Europe.
Eugene McKenna, Bussines Psychology and
Organisational Behaviour (third edition). Psychology Press,
East Sussex, 2001.
Ovaa teorija e poznata kako Great Man Theory i spored
nea liderite se rodeni kako takvi.
Ovaa teorija ja zastapuvaat Stogdill i Mann koi
istaknuvaat deka osven li~nite crti va‘ni se i
odredeni ve{tini.
Politi~ka misla
tivnite lideri imaat visoko nivo
na emocionalna inteligencija.
Po Vtorata svetska vojna }e se
aktuelizira bihevioristi~kiot
stil kako pristap vo teorijata na
liderstvoto od strana na Kurt
Levin i negovite tri liderski
stila5. Ponatamo{no razvivawe na
liderskite stilovi pravi Rensis
Likert vo Istra‘uva~kioit centar
pri Univerzitetot vo Mi~igen. Toj
identifikuva ~etiri osnovni stilovi ili sistemi na liderstvo vo
raspon od avtokratski do demokratski stil6. Edna od posistematiziranite studii za liderstvoto se
inicirani na Dr‘avniot univerzitet vo Ohajo. Analizite od istra‘uvawata poka‘ale prisustvo na
dva bazi~ni koncepta na odnesuvawe - konsideraciska i inicijaciska struktura. Konsideraciskata se odnesuva na gri‘ata na
liderot za sledbenicite, a inicijaciskata na stepenot na koncentriranost na liderot kon dostignuvawe na celite7. Drugi pristapi
koi se obiduvaat da gi opredelat
liderskite stilovi se menaxerskata re{etka na Blejk i Muton i
participativnoto liderstvo koe go
zastapuvaat Benis, Argiris i MekGregor8.
Situacionite teorii za liderstvoto se razvivaat vo 60-tite god.
Vidi pove}e kaj Eugene McKenna, (2001). Bussines
Psychology and Organisational Behaviour (third edition).
East Sussex: Psychology Press ,.str. 358.
6
Ibid, str.359 i kaj Buchanan, D. and Huczynski, A. (1997).
Organizational Behaviour (third edition). Prentice Hall
Europe, str. 610-611.
7
Vidi pove}e kaj Johns, G. and Saks, A.M. (2001).
Organizational Behaviour: Understanding and Managing
Life at Work (Sixth Edition). Toronto: Pearson Prentice Hall,
str. 277-278. i kaj Eugen McKenna, (2001). Bussines
Psychology and Organisational Behaviour (third edition).
East Sussex: Psychology Press ,.str. 360-361.
8
Eugene McKenna, (2001). Bussines Psychology and
Organisational Behaviour (third edition). East Sussex:
Psychology Press ,.str. 362-366.
5
Sovremeni tendencii vo teorijata na politi~koto liderstvo
na minatiot vek po soznanijata deka
na liderskiot stil silno vlijaat i
okolnostite (situaciite). Celta
bila da se identifikuvaat situaciskite varijabli koi vlijaat na
liderskiot stil. Me|u prvite situaciski teorii se Liderskiot kontinuum (Lidership continuum) na
Tanenbaum i [mit i Vlijanie-mo}
kontinuum (The Influence-Power
continuum) na Heler. Potoa sleduvaat Fidlerovata kontingensna
teorija (Fiedler’s Contingency Theory)
i drugi situacioni teorii 9. Naj~esto upotrebuvana vo trening
programite e situacionata teorija
na Hersi i Blan~ard koja go istra‘uva odnosot me|u liderskiot stil
i zrelosta na sledbenicite10.
Sovremeni tendencii transformacisko liderstvo
Sovremenata teorija zboruva za
dva razli~ni modela na liderstvo
koi me|usebno se povrzani - transakciski i transformaciski.
Vo transakciskiot model pripa|aat site dosega spomnati teorii i
aspekti. Transakciskoto liderstvo
se temeli na ~esen dogovor i razmena na vrednosti me|u liderot i
sledbenicite. Vo vakvata transakcija sledbenicite se motivirani,
kolaborativni i nivnoto odnesuvawe e vo soglasnost so partiskite organizaciski celi, a liderot
prakticira demokratski i participativen stil i gi opredeluva
kompenzaciite ili nagradite za
sledbenicite, istovremeno, vodej}i
smetka za nivnite potrebi ili dava
9
Pove}e za ovie teorii vidi kaj Johns, G. and Saks, A.M.
(2001) i kaj Eugen McKenna. (2001).
Buchanan, D. and Huczynski, A. (1997), str.619-620.
10
negativen fitbek, se zakanuva,
prezema disciplinski merki.
Transakciskoto liderstvo sî u{te
e popularno i nagolemo se praktikuva na na{ive prostori. No,
vakviot model, sam po sebe, e
primenliv samo vo stabilno opkru‘uvawe, a se poka‘uva kako nedovolen vo promenliva sredina.
Transformaciskiot model, pak,
pretpostavuva deka liderot e
sposoben na sledbenicite da im
pretstavi nova vizija so koja kaj niv
}e instalira entuzijazam, kreativna energija i celosna posvetenost za ostvaruvawe na taa vizija. Za da go ostvari toa, liderot
treba da gi pomine slednite ~ekori:
razvoj na inspirativna vizija;
spodeluvawe na vizijata i pridobivawe sledbenici preku gradewe
doverba; kreirawe plan za akcija i
vodewe na promenite. Uspe{noto
vodewe na promenite mora da bide
zasileno so moralnost, ~esnost,
lojalnost i ednakvost.
Ako se pogledne praktikata se
zabele‘uva deka pove}eto lideri
se odnesuvaat i trasakciski i
transformaciski, no nivniot profil se gradi spored toa vo kolkava
mera dejstvuvaat transakciski, a vo
kolkava mera transformaciski.
Transakciskoto liderstvo mo‘e da
bide poefikasno ako e kombinirano
so transformacisko 11 . Prvoto
funkcionira vo tekovnata organizaciska kultura, a vtoroto pravi
promena na postoe~kata organizaciska kultura.
Sovremenite trendovi vo liderstvoto se temelat, pred s¢, na
teoriite na transformaciskoto
11
Ethics, Character, and Autentic Transformational Leadership
- internet izvor: cls.binghamton.edu/BassSteid.html
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 95
Vesna Zabijakin-^atleska
liderstvo na MekGregor Barns
(MacGregor Burns) i na Bernard M.
Bas (Bernard M. Bass).
Spored Barns, transakciskiot
lider im pristapuva na sledbenicite so namera so niv da napravi
razmena kako, na pr., rabota za
daden glas na izbori; pomo{ za onie
{to }e ja potpomognat kampawata.
Ruzvelt i De Gol se negovite primeri za transakciski lideri.
Transformaciskiot lider na
Barns se povikuva na Veberoviot
harizmatski lider koj ima isklu~itelni karakteristiki i umee da gi
prepoznae barawata na potencijalnite sledbenici, nivnite motivi
i }e gi zadovoli povisokite potrebi upotrebuvaj}i harizmatski metodi, so {to celosno }e ja privle~e
li~nosta na sledbenicite. Veberovata misija na harizmatskiot voda~,
vo interpretacijata na Barns stanuva transformaciska politika, pa
taka i terminot transformaciski
lider stanuva poadekvaten. Takov
e Aleksandar Makedonski (reformatorski tip), Ruso (intelektualen
tip), Lenin i Kastro (revolucioneren tip), Mojsej (herojski, harizmati~en tip).
Vo teorijata na Bas, transformaciskiot model ima ~etiri svoi
konstitutivni komponenti12:
- idealizirano vlijanie ili
harizma;
- inspirativna motivacija;
- intelektualna stimulacija i
- individualizirana gri‘a za
sledbenikot kako poedinec.
Avtenti~noto transformacisko
liderstvo na Bas bara zadovoluvawe i na moralnite aspekti: mora-
lot na liderot, eti~kite vrednosti
vgradeni vo vizijata, nejzinata
artikulacija i programata za sproveduvawe, koja sledbenicite }e ja
prifatat ili otfrlat, kako i
moralnosta na procesot na ostvaruvawe. Mahatma Gandi, [arl de
Gol 13 i Leon Trocki se tipi~ni
transformaciski lideri, spored
Bas.
Od ponov datum se istra‘uvawata na Benis i Nanus (Bennis and
Nanus) i na Edgar [ein (Edgar
Schein) za transformaciskite lideri. Nivnite otkritija se vlijatelni
i aktuelni, duri i {iroko prifateni i praktikuvani.
Po prou~uvaweto na 90 vrvni
lideri, Benis otkril deka site
imaat edna zaedni~ka karakteristika: tie ovozmo‘uvaat drugite
da se ~uvstvuvaat mo}ni. Vsu{nost,
mo}ta na ovie lideri e vo ume{nosta da sozdadat mo}ni sledbenici koi }e dejstvuvaat kako
agenti za promena. Vakvite transformaciski lideri se vlijatelni
za{to svojata mo} ja koristat da im
pomognat na sledbenicite vo izvr{uvaweto na te{ki zada~i. Tie
pretstavuvaat model za sledbenicite, go neguvaat timskiot na~in
na rabota, motiviraat, stimuliraat
kreativnost i inovativnost i ja
prezemaat ulogata na mentor na
sledbenicite.
Transformaciskoto liderstvo
[ein go povrzuva so organizaciskata kultura. So naso~enost kon
rezultati i pozitivno odnesuvawe,
liderot stanuva model i ispra}a
simboli~ni signali so {to vlijae
13
12
str. 96
Ibid, str.2.
Politi~ka misla
De Gol spored Barns e transakciski lider, a spored
Bas e tipi~en transformacionist
Sovremeni tendencii vo teorijata na politi~koto liderstvo
na ubeduvawata i stavovite na
sledbenicite.
Liderski modeli i makedonsko
politi~ko liderstvo
Po nejzinoto osamostojuvawe i
steknuvawe nezavisnost, Makedonija be{e prinudena da se soo~i
so mnogu socijalni, ekonomski i
politi~ki problemi. Toga{noto
politi~ko liderstvo vrz sebe ja
prezema zada~ata da razraboti i
implementira transformaciski
proekti za celi grupi politiki od
razli~ni sferi. Slo‘enosta na
postavenite zada~i nu‘no bara{e
praktikuvawe na transformaciskiot model na politi~ko liderstvo,
nasprema modelot na transakcisko
koe be{e prifatlivo vo dotoga{noto relativno stabilno politi~ko
i ekonomsko opkru‘uvawe.
U{te eden faktor vlijae{e na
uspe{niot probiv na transformaciskiot model (i ne tolku po
‘elba na liderite, kolku po nu‘nost). Vo 1991 god. bea prvite
parlamentarni izbori na koi liderite se biraa na kompetitivna
osnova. Tie stanaa zavisni od
glasa~koto telo i toa gi natera da
se obratat na svoite poddr‘uva~i
i da privle~at novi sledbenici na
koi }e im ponudat vizija na visoki
vrednosti (sloboda, ednakvost,
demokratija, blagosostojba) so
silen entuzijazam i re{enost da se
dostignat celite.
No, vo implementacijata se
poka‘a nedoslednost vo istrajnosta da se ostane na transformaciskiot pat. Udobnosta {to ja
davaat mo}ta i vlasta nadvladea
nad idejata da se bide ‘rtva na
sopstvenata uspe{nost kako lider.
Zatoa, poleka se skr{nuva{e od
vizijata za generalna promena na
sistemot viden vo celina, a pove}e
se rabote{e na kreirawe i implementacija na odredeni politiki koi
ne predizvikuvaa zna~itelni promeni. Ova soodvetstvuva so transakciskiot model na liderstvo vo
koe liderot te‘nee kon optimalno
odr‘uvawe na status kvo sostojba14.
Ako na ova se dodadat i deklarativnite zalagawa za fundamentalni promeni, dobivame situacija koja mo‘e da se razgleduva od
dva aspekta. Prviot, e deka se
slu~uva preod od transformacisko
vo, re~isi celosno, transakcisko
liderstvo i vtoriot, (koj e pomalku
po‘elen), e deka sme se soo~ile so
Basovoto psevdoliderstvo15.
Ova ne zna~i deka transakciskoto liderstvo treba da se
otfrli. Naprotiv, toa e prifatlivo za stabilnite liberalni
demokratii i vo niv transformaciskiot model e prisuten pove}e
vo re{avaweto na ekonomskite
pra{awa (zaradi ~estite promeni
i prisposobuvawa).
Ne postoi primer na liderstvo
koe e isklu~itelno transakcisko
ili transformacisko. Dejstvuvaweto i odnesuvaweto na liderot
se dvi‘i vo raspon me|u dvata
dihotomni modela, no ona {to go
opredeluva liderot kako transakciski ili transformaciski e koj od
dvata modela e dominanten.
Mo‘ebi so ova delumno davame odgovor na pra{aweto:
Zo{to tolku bavno se odvivaat reformskite procesi
vo Makedonija.
15
Ethics, Character, and Autentic Transformational
Leadership - internet izvor: cls.binghamton.edu/
BassSteid.html
14
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 97
Vesna Zabijakin-^atleska
Kriza na liderstvoto vo Makedonija, vo eden svoj aspekt, e pri~ineta i od nedoslednosta vo prakticiraweto na dvata modela. Na
pr., procesite na prestruktuirawe
baraat promena na organizaciskata
kultura (promena na stavovi, vrednosti i veruvawa).Toa se ostvaruva
preku transformaciski model, a
liderot dejstvuva kako agent za
promena. Restruktuiraweto ne e
samo cel za sebe, tuku e zada~a so
koja se postignuva celta - efikasnost i efektivnost vo raboteweto.
Transakciskiot lider koj pravi
razmena na oddelni vrednosti so
sledbenicite dol‘en e da gi sprovede vetuvawata {to gi dal vo
zamena za glasovi i da odgovori na
poddr{kata {to ja dobil. Ako ne go
ostvari vetenoto }e se soo~i so
sledbenici koi }e se otka‘at od
sledewe na takov lider, no obratno, ako sledbenicite ne ispo~ituvaat makar i del od negovite nasoki
}e se soo~at so negativen fitbek
ili so disciplinski merki i }e
bidat izolirani. Ova e poznata
praktika na politi~koto liderstvo
vo Makedonija.
I na kraj, liderite vo Makedonija opredeluvaj}i se za eden od
dvata ponudeni modela treba da gi
zemat vo obyir sopstveniot liderski stil, sopstvenoto opkru‘uvawe
i prirodata na odnosite {to toj gi
ima so sledbenicite (harizmatski
ili programski).
Abstract
This paper addresses political leadership which is object of intensive
research lately. Start premise is lack of authentically political leadership on
Macedonian political scene and, because of that, maximum research efforts
should be made toward the question why political leadership is in crisis.
The author believes that determinate of effective political leadership is
cognition of theoretical postulates and their practical deployment.
This text presenting a short compendium of the most influencing theories,
with special emphasis on contemporary ones, are presented – model of
transformational against transactional leadership – and every effort is made
for their practical application on masedonian political leadership.
str. 98
Politi~ka misla
Portreti
Evropa - otsonuvan son na @ak Delors
Marko Tro{anovski
"Na{iot ideal mora da bide
apsolutno opredelen, neizbe`en
proekt za povtorno obedinuvawe na
Evropa. Ne treba da gledame podaleku vo narednite deset godini.
Ovoj proekt e funkcionalen i ni e
na dofat. Se nadevam deka eden den
istori~arite }e go citiraat kako
model.”
Jacques DELORS 21/1/2002
Visions for Europe
“AN AMBITIOUS VISION FOR
THE ENLARGED EUROPE”
Institucionalnata i sistemska
ramka na Evropskata unija, denes e
zna~itelno poinakva od onaa so koja
zapo~na evropskiot son vo pedesettite godini na minatiot vek.
Evropa e daleku podemokratski i
pointegriran entitet od koga i da
e i {to e najva‘no, entitet koj e
nedvosmisleno naso~en kon seopfatno obedinuvawe - vekovniot
streme‘ na mnogu generacii, mnogupati napu{tan, no nikoga{ nezaboraven. Vo periodot {to slede{e
po osnova~kite dogovori od Pariz
i Rim pa se do denes vo mnogubrojnite debati {to gravitiraa
okolu oskata nare~ena EU se kalkulira{e so cela plejada na modaliteti okolu nejzinoto opstanuvawe. Kako i da e, opredeleni
nastani kako Edinstveniot evropski akt (Single European Act-SEA) od
1986, Dogovorot od Mastriht (Mastricht Treaty) od 1992 i drugi, nepo-
vratno ja trasiraa traektorijata
kon edinstvena dr‘avna zaednica
i zamolknaa mnogu saboteri na
procesot na evropskata integracija.
Faktot {to site bea inicirani,
dogovoreni i izglasani vo periodot
pome|u 1985 i 1994 godina ni oddaleku ne i pripa|aa na sferata na
slu~ajnosta. Tokmu vo ovoj period so
edna od temelnite institucii na
EU, Komisijata, rakovode{e ~ovek
~ija politi~ka kariera e olicetvorenie na vizijata za "obedineta
Evropa” i ~ii{to zalagawa mu go
donesoa epitetot "tatko (osnova~)
na Evroto”.
Za vreme na svoeto ednodecenisko pretsedatelstvuvawe so
Komisijata @ak Delors (Jacques
Delors) prerasna vo legenda. Za ovoj
period ja vozdigna javnata i politi~kata uloga na Evropskata unija
na dotoga{ najvisoko nivo. Se
stekna so imix na cvrst lider,
pre~ekoruvaj}i gi granicite na
svojot formalen avtoritet i zasenuvaj}i ja slavata i popularnosta na
negovite prethodnici. "Fenomenot
Delors” ja preispita i redefinira
ulogata na individualnite politi~ki lideri vo sovremenata politika. Kako nikoga{ dosega Evropskata komisija ne zazemala tolku
aktivna i vizionerska uloga vo
procesot na evropskata integracija.
@ak Delors pripa|a na generacijata "tatkovci” na Evropa koja se
pojavi po 1980 godina. Roden e vo
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 99
Marko Tro{anovski
Pariz na 20 juli 1925 godina. Svojata politi~ka nadgradba i umeewe gi
steknuva zaobikoluvaj}i ja "tradicionalnata” Nacionalnata {kola
za administracija (Ecole Nationale
d`administration) koja gi profilira
pove}eto francuski politi~ari.
Karierata koja ja zapo~nuva vo
Francuskata banka na vozrast od
dvaeset godini bele`i postojan
podem. Sledat niza dr`avni~ki
funkcii: rakovoditel na oddelot
za socijalni pra{awa vo francuskiot komesarijat za planirawe,
minister za socijalni pra{awa vo
socijalisti~kata vlada 1969, potoa
kako pratenik vo Evropskiot parlament (1979-1981). Fascinantnite
uspesi {to gi ostvaruva na ekonomski plan kako francuski minister
za finansii, ekonomija i buxet
zaslu`eno mu ja nosat nominacijata
za pretsedatel na Evropskata
komisija so koja rakovodi vo tri
mandati do 1994 godina.
Posveten vizioner za obedineta
Evropa ~ekorej}i po patekata na
negovite slavni prethodnici, @ak
Delors go posveti celiot svoj
mandat na idejata za evropsko
edinstvo i prosperitet. Mnogumina
bea i s¢ u{te se skeptici okolu
perspektivite na Evropskata unija
na dr‘avi so tolkavo kulturnoistorisko, ekonomsko i politi~ko
raznoli~ie. Istoriskite antagonizmi koi kulminiraa so dve svetski
vojni, nekompatibilnoto politi~ko
nasledstvo na zemjite od Jugoisto~na Evropa kako i nezanemarliviot
nacional{ovinizam na nekoi zemji
-~lenki, bea glavnite argumenti na
evroskepticite. Obdaren so pronikliv politi~ki senzibilitet,
Delors, glavnata cel na vaka hetestr. 100
Politi~ka misla
rogenata Evropa ja gleda{e vo
postignuvaweto na konsenzus me|u
dr‘avite koi fakti~ki pripa|aat
i onie koi aspiriraat kon Unijata.
Glavnoto pra{awe koe treba da se
odgovori e "[to sakame da napravime zaedno?”. Odgovorot na Delors
se sostoe{e vo tri krucijalni
aspekti: Unijata kako region na
aktiven mir, konstituirawe na
ramka za odr‘liv razvoj i isklu~itelen na~in na menaxirawe i
zacvrstuvawe na kulturniot i
etni~ki diverzitet. Koga Delors
be{e izbran za pretsedatel na
Evropskata komisija vo 1985 godina
tokmu ovie tri koncepti stanaa
postulatite vrz koi trpelivo i
principielno ja grade{e svojata
politika. Komisijata ima{e silen
efekt vo zabrzuvaweto na donesuvaweto na klu~nite politi~ki
odluki so socijalna dimenzija i
onie {to gi konstituiraa Edinstveniot evropski pazar (SEA) i
Evropskata monetarna unija. Stabilnosta i bezbednosta na EU e od
vitalno zna~ewe za nejziniot opstanok, me|utoa ova podrazbira
permanentni usilbi za oddr‘uvawe
i reproducirawe na mirot. Poradi
ova Komisijata postojano ja "turka{e” inicijativata za zaedni~ka
odbranbena i nadvore{na politika
kako Evropa bi mo‘ela da se konsolidira kako vnatre{no taka i na
me|unarodna scena. Vtoriot aspekt,
odnosno konstituiraweto na ramka
za odr‘liv razvoj, spored zborovite na Delors, mo‘e{e da se
postigne edinstveno preku tri
nivoa koi toj gi promovira{e i
realizira. Prviot be{e voveduvaweto na edinstvena evropska
valuta "evroto” na 1 januari 2002
Evropa - otsonuvan son na @ak Delors
(izvonreden istoriski uspeh koj
nikoj ne go smeta{e za mo‘en samo
pred desetina godini). Evropskata
unija bi bila mnogu nestabilna
dokolku postoi edinstveno kako
sloboden ekonomski region bez
kakva i da e socijalna i politi~ka
dimenzija. Zatoa e potrebna kohezija na site nivoa. Komisijata
postojano se zalaga{e i aktivno se
vklu~i vo oficijalniot dijalog koj
bi ovozmo‘il razmena na gledi{ta
i na toj na~in kanalizirawe na
tenziite pome|u dvete strani na
industrijata, rabotodavcite i
rabotnicite (UNICE i ETUC)1. Vtoriot, be{e vospostavuvaweto na
sili za brza intervencija vo oblasta na odbranata i tretiot zacvrstuvawe na sigurnosta- bilo taa da
e vo pogled na ishranata i pomorstvoto i sl.
Zad politi~kiot postulat na
iznao|awe isklu~itelen na~in za
menaxirawe i zacvrstuvawe na
kulturniot i etni~ki diverzitet
stoi konceptot na Delors za federacija na nacii-dr‘avi2. Toj nikoga{ ne veruva{e vo izblednuvaweto
na nacijata. Vo ovaa to~ka toj od
sekoga{ se razlikuval od takanare~enoto federalisti~ko dvi‘ewe
koe vo postvoeniot kontekst gi
identifikuva{e "naciite” so "nacionalizmot”. Soo~en so opasnostite na globalizacijata koja na
nacijata i se zakanuva so izumirawe, Delors uviduvaj}i gi bescenetite pridobivki od nacionalnata
heterogenost vo ramki na EU se
zalaga{e za toa oblastite kako {to
1
2
UNICE- Unijata na industriskite i rabotodava~kite
konfederacii na Evropa
ETUC- Evropskata konfederacija na sindikati
www.euractiv.com/Article
se zdravstvoto, obrazovanieto,
socijalnata za{tita i kulturata da
ostanat pod nacionalna kontrola,
bidej}i tie se krucijalni za ekonomskata i socijalna kohezija pome|u
evropskite dr‘avi. Sepak, ovaa
kohezija }e bide vistinski postignata koga ~lenovite na nacionalnite parlamenti }e diskutiraat
za evropski problemi i obratno.
Komisijata na Delors postojano se
soo~uva{e so niza pote{kotii, vo
prv red {ovinizmot na nekoi od
nejzinite ~lenovi, odnosno stavawe
na nacionalnite interesti pred
evropskite. Ova permanentno ja
ograni~uva{e da dejstvuva kako
kolektivno koherentno i efikasno
telo. Vo obidot da se nadmine ovaa
pre~ka Delors ~estopati postapuva{e na na~in koj spored mnogumina samo sozdava{e dopolnitelen
dezintegrativen efekt (~lenot na
komisijata Mek [ari gi napu{ti
privremeno pregovorite poradi
prekumernoto me{awe na pretsedatelot na Komisijata 3 ). Sepak
nedvosmisleno istoriska e negovata zalo‘ba za evropskata idnina.
Postojanata, no trezvena poddr{ka
koja Delors mu ja dava{e na pro{iruvaweto na Unijata samo go nadopolnuva ova tvrdewe. Kako {to
podocna samiot }e istakne vo svoite "Memoari# ‘ali {to evropskite
lideri na ja prifatile idejata za
vospostavuvawe na po{iroka Evropska konfederacija koja na zemjite
od jugoisto~na Evropa bi im ponudila visok stepen na politi~ka
sorabotka so ostatokot od EU, no
koja bi go odlo‘uvala nivnoto
3
Neill Nugent, The government and Politics of the
European Union, PalGrave Macmilan 2003, 413
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 101
Marko Tro{anovski
celosno priklu~uvawe s¢ do vistinskiot moment.4
Denes hroni~arite na EU ja
narekuvaat unijata "Ku}ata koja{to
ja izgradi @ak”. Evropskata unija
manifestira tradicionalni dr-
4
`avni karakteristiki koi nesomneno }e prodol`at da se zacvrstuvaat sî dodeka postojat lu|e kako
@ak Delors, lu|e za koi kako {to
}e re~e De Ru`mon "sekoja golema
dvi`e~ka ideja e evropska”.
www.notre-europe.asso.fr
Abstract
Delors is called “one of the founding fathers of the EU”. During his
presidency with the Commission EU was more enhanced and functional then
ever before. He introduced the Single European Act with its crucial extension
of qualified majority voting (QMV), Maastricht Treaty and EMU. His vision for
“comprehensive and united Europe” marked one decade of EU history and
had significant contribution to the integration process of EU as we know it
today.
Bibliografija :
Neill Nugent, The government and Politics of the European Union, PalGrave
Macmilan, 2003
www.euractiv.com
Mark A.Pollack, The Engines of European Integration 2003
www.notre-europe.asso.fr
www.southeasteurope.org
str. 102
Politi~ka misla
Recenzii
"Starata# i "novata# EU me|u
integracijata i orientacijata kon
suverenitet
Tina Farni
BAJHELT, Tim, "Evropskata unija po pro{iruvaweto kon istok#, UTB; VS Izdava~ za
socijalni nauki, Vizbaden 2004 godina
Tim Bajhelt vo svoeto istra‘uvawe razrabotuva pregled na
razvojot na Evropskata unija i dava
hipotezi za vlijanieto na pro{iruvaweto kon istok
U{te vo vovedot Bajhelt ja postavuva knigata vo diskusijata za
osnovnite pra{awa na evropskiot
proces na obedinuvawe: Koi se
celite na evropskoto obedinuvawe? [to gi pridvi‘uva nacionalnite dr‘avi kon predavawe na
pravata na suverenost? Koi prednosti za blagosostojba i bezbednost
se sozdavaat od prenesuvaweto na
osnovnite kompetencii na evropsko
nivo? Tendencijata na Bajhelt e da
ja otslika sostojbata na integracijata na EU vo 2004 godina i da
dade hipotezi za vlijanijata na
pro{iruvaweto kon istok vrz funkcioniraweto na EU. Vo argumentacijata toj operira so slednite
pretpostavki:
1. Politi~kite odluki za Evropa
mo‘e da se izvedat od nacionalnite op{testveni prednosti
2. Horizontite na dejstvuvawe
preku evropskata integracija }e
bidat potencijalno pro{ireni
so zgolemena efikasnost
3. Nacionalnodr‘avnite strategii ostanuvaat konzistentni
vo odnos na EU
4. Starite i novite dr‘avi-~lenki
mo‘e da se sporeduvaat edni so
drugi
Ovie pretpostavki, kako teoretska osnova, gi odreduvaat iskazite
na avtorot vo site pet poglavja od
negovoto istra‘uvawe.
Vo prvoto poglavje, Bajhelt gi
opi{uva dvete mo‘nosti za opfa-
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 103
Tina Farni
}awe na strategiite za integracija
na starite dr‘avi-~lenki: strategiite za Evropa na nivnite vladi
i obele‘jata na evropeizacijata na
nacionalnite sistemi. Kako dopolnuvawe toj gi otslikuva trite brana
na pro{iruvawe pred pro{iruvaweto kon istok i dosega{nite
~lenki gi deli vo ~etiri grupi
spored nivnite strategii za Evropa, koi se smesteni me|u polovite: integracionizam (zastapen od
~lenkite-osnova~i, Germanija,
Francija, Italija i Beneluks dr‘avite) i orientacija kon suverenitet
(Velika Britanija, Danska, [vedska). Vtoroto poglavje e posveteno
na dr‘avite opfateni so pro{iruvaweto kon istok. Avtorot gi objasnuva dogovorno-pravnite i politi~kite osnovi, dava hronolo{ki
tek na pregovorite za pristapuvaweto i prenesuva kratok pregled za
poedine~nite zemji. Ovaa pretstava
se prodlabo~uva vo tretoto poglavje, {to za predmet gi ima naselenijata i partiite na novite-~lenki,
kako i opisot na evropskite institucii involvirani vo procesot na
pro{iruvawe. Imaj}i go predvid
ova se diskutira sposobnosta za
integracija na desette novi dr‘avi-~lenki i se rezimira vo hipoteza
deka vo pro{irenata Unija ima
povisok procent na ~lenki so prednosti orientirani kon suverenost,
zna~i so neintegrativni preferenci. Toa bi dovelo, spored Bajhelt, do nova podelba na strategiite za Evropa vnatre vo Unijata, kako {to be{e ka‘ano za niv
vo prvoto poglavje, a so toa i do
promena na procesot na integracija.
Vo ~etvrtoto poglavje avtorot gi
razgleduva novite ~lenki na EU vo
str. 104
Politi~ka misla
kontekst na va‘ni politi~ki oblasti, pri {to i ovde cvrsto se dr‘i
za razvoite i od niv izvlekuva
prognozi. Poedine~no toj se osvrnuva na ~etirite oblasti: ekonomska politika, strukturna i zemjodelska politika, zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika i
vnatre{na i pravna politika. Ovde
avtorot doa|a do zaklu~okot deka
dr‘avite opfateni so pro{iruvaweto kon istok vo site oblasti
se tendenciozno zapostaveni nasproti starite ~lenki. Ovaa procenka }e bide razrabotena vo zaklu~okot od pettoto poglavje, deka e
nesigurno dali }e se sozdadat
dovolno institucionalni garancii
za golemata zada~a na integracijata
vo slednite godini. Najva‘nata
zada~a se karakterizira so toa “da
ne se dozvoli vidlivata asimetrija
vo korist na starite ~lenki da
zavr{i vo trajna periferizacija na
novite ~lenki”.
Tendencii vo "starata” i
"novata” EU
^lenkite osnova~i na EU sozdavaat relativno homogena grupa.
Tie svoite prava na suverenost gi
predale na sli~en na~in i so sli~na brzina. Novite dr‘avi-~lenki se
nao|aat vo celosno poinakva pojdovna sostojba, bidej}i, od edna
strana, ve}e ne mo‘e da u~estvuvaat vo kreiraweto na postoe~kite strukturi, a od druga strana,
mora da se prisposobat na nivnoto
brzo tempo. Bajhelt, isto taka,
konstatira deka pregovorite za
pristapuvawe kon EU ne se odvivaat me|u dva ramnopravni partnera, tuku Komisijata go odreduva
"Starata# i "novata# EU me|u integracijata i orientacijata kon suverenitet
pravecot, na koj potencijalnite
novi ~lenki najmnogu {to mo‘e e da
imaat marginalno vlijanie. Na
Samitot vo Kopenhagen (1993) Evropskiot sovet se proiznese deka
zemjite od Isto~na i od Sredna
Evropa, {to dotoga{ se asocirale
i {to po raspa|aweto na socijalisti~kite re‘imi se nao|aa vo
silni procesi na transformacija,
treba da stanat ~lenki na Unijata,
dokolku se zagarantirani slednite
to~ki:
• stabilnost na instituciite,
demokratija, pravna dr‘ava,
~ovekovi prava, kako i po~ituvawe i za{tita na malcinstvata
• pazarno stopanstvo {to funkcionira
• prezemawe na zaedni~kite pravila, standardi i politiki, {to
ja pretstavuvaat sevkupnosta na
pravoto na EU
Kako nadopolnuvawe na hronolo{koto pretstavuvawe, kako i na
sozdavaweto na EU i na pregovorite
za pristapuvawe, Bajhelt dava
pregled na desette novi zemji {to
treba da i pristapat na Unijata vo
brojki i fakti, pregledno sostaveni vo tabeli. Pritoa, pokraj
pretstavuvawata na novite granici
na EU, brojkite na ‘iteli i na
povr{ini, stanuva zbor za presmetki na socio-ekonomskoto nivo.
Avtorot zaklu~uva deka duri i vo
zemjite {to najbrzo se razvivale vo
vremenskiot period na nabquduvawe od 1997 do 2002 godina, vo
slednite dvaeset godini }e postojat
jasni socio-ekonomski razliki so
prosekot na EU. Tuka go voveduva
osnovnoto pra{awe za negovoto
istra‘uvawe, dali od dosega{nite
branovi na pro{iruvawe mo‘e da
se izvedat scenarija za podelbata,
ako se zeme predvid zaostanatosta
na zemjite opfateni so pro{iruvaweto. Toj priznava deka za odgovarawe na ova pra{awe e potrebno
da se nabquduva politi~kata kultura, intermedijarnata sfera i
institucionalnata konfiguracija
na novite ~lenki, vo odnos na
politi~kiot sistem na EU-15. Na
po~etokot na ova razgleduvawe,
Bajhelt gi dava podatocite od
evrobarometarot 2003, od koi proizleguva deka naselenijata na
novite dr‘avi-~lenki se poprijatelski postaveni kon integracijata
od prosekot na EU-15 i deka op{to
malite zemji se postaveni poprijatelski kon EU. Pred s¢, naselenijata so akutni problemi o~ekuvaat korist od ~lenstvoto: Kipar so
~lenstvoto vo EU o~ekuva nadminuvawe na podelbata, Slovenijaosloboduvawe od jugoslovenskiot
konflikt, Litvanija- odbrana od
ruskite barawa za tranzitni pati{ta niz Kaliningrad. Iako pri ova
ispituvawe vo zemjite {to treba{e
da bidat opfateni so pro{iruvaweto ima{e daleku povisoka doverba vo EU otkolku vo starite dr‘avi-~lenki, vo po~etokot na 2004
godina poddr{kata na EU drasti~no
opadna. Za ovoj razvoj avtorot ja
smeta za vinovna kombinacijata od
vojnata vo Irak i raspravata za
ustavot, pokraj pri~inite specifi~ni za sekoja zemja (kako, na pr.,
pokraj silno skepti~nite za Evropa,
del od niv golemi ruski malcinstva
vo balti~kite dr‘avi). Ocenuvaweto na razli~nite podatoci go
vodi Bajhelt kon "probna” izjava
deka za novite dr‘avi-~lenki na
EU bi mo‘ele da po~nat da va‘at
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 105
Tina Farni
sli~ni strategii za Evropa kako i
za starite: Litvanija, Slovenija,
Slova~ka i Ungarija se vbrojuvaat
vo relativno entuzijasti~ki raspopolo‘enite kon EU dr‘avi-osnova~i. Vo ovie zemji i naselenieto i
partiite vo najgolem del se zalagaat za integracija, a skepti~nite
sili kon integracijata se pojavuvaat marginalizirano. Letonija,
Polska i Malta se dvi‘at vo srednoto pole i mo‘e da bidat sporedeni so dr‘avite orientirani kon
suverenost- Danska i [vedska,
dodeka Estonija, ^e{ka i Kipar
u{te pokriti~ki se postaveni kon
EU, bidej}i vo ovie zemji ili kaj
naselenieto ili vo partiskiot
sistem se zastapeni pozicii so,
navistina, silna skepsa za Evropa.
Do ovoj uvid avtorot doa|a, so
ocenuvawe na rezultatite od anketata i analiza na partiskite pejza‘i na novite dr‘avi-~lenki. I
ovde toj raboti so pregledni, jasno
ras~leneti tabeli, od koi proizleguvaat tendenciite na nacionalnite partii, kako i nivnata podelba
vo prateni~ki grupi na Evropskiot
parlament.
Vo ovoj kontekst se zboruva za
dve va‘ni to~ki: od edna strana, za
razlikata me|u evro- i EU-skepticizmot, a od druga strana, za pote{kotijata partiite od novite dr‘avi-~lenki da se podredat vo odnos
na nivnoto zalagawe za EU. EUskepticizmot ne e naso~en pau{alno protiv evropskata integracija,
tuku protiv praktikata na EUintegracijata, do‘iveana kako
prebirokratska i centralisti~ka.
Protagonistite na evroskepticizmot ja kritikuvaat idejata na evropskata integracija i se postavuvaat
str. 106
Politi~ka misla
protiv predavaweto na pravata na
suverenost. Se postavuva pra{aweto na odreduvawe na mestoto na
partiite, bidej}i vo nekoi postsocijalisti~ki zemji, re~isi, pri
sekoj izbor se biraat novi partii
vo parlamentot, a postoe~kite
partii programski se transformiraat.
Od pretstavuvaweto na partiite
vo novite dr‘avi-~lenki, Tim
Bajhelt preminuva kon objasnuvawe
na instituciite na EU relevantni
za pro{iruvaweto kon istok: Komisijata, Evropskiot sovet i Sovetot
na ministri, Evropskiot parlament, Evropskiot sud na pravdata,
Ekonomskiot i socijalen komitet,
Komitetot na regioni, postapkata
za odlu~uvawe. Na ovoj na~in mo‘e
brzo da se pro~ita osnovnoto znaewe za EU, {to e od korist, opremeno so aktuelen materijal so
brojki vo vremeto na objavuvaweto.
Za aktuelnosta na knigata pridonesuva toa {to pokraj nau~niot
aparat so fusnoti i lista na literatura, mo‘e da se najdat i upatstva
za veb-sajtovi, od kade {to mo‘e da
se simnat najnovite informacii.
Trite najzna~ajni kriteriumi
{to Komisijata na EU gi odredi za
sposobnosta za integracija na novite ~lenki se odnesuvaat na oblastite javna uprava, pravo i suzbivawe na korupcijata, pri {to taa e
zadovolna samo so razvojot vo
Slovenija i vo Estonija. Od izve{taite na Komisijata proizleguva
deka dr‘avite raspolagaat so
mnogu razli~no izrazeni sposobnosti, od edna strana, da go prezemat acquis communautaire i, od
druga strana, celishodno da gi
dobijat i koristat sredstvata od
"Starata# i "novata# EU me|u integracijata i orientacijata kon suverenitet
kohezioniot fond, od strukturniot
fond i od fondot za zemjodelstvo.
Globalniot izve{taj za korupcija,
Global Corrution Report, poka‘uva
deka mo‘ebi duri mnozinstvo od
dr‘avite raspolaga samo so ograni~en potencijal za adaptacija.
Op{tiot administrativen potencijal za adaptacija pretstavuva
edna od centralnite dimenzii na
sposobnosta za integracija na novite dr‘avi-~lenki. Vtorata dimenzija se sostoi vo mo‘nite strategii za Evropa na nacionalno
dr‘avnite vladi, kako {to na
krajot zaklu~uva Bajhelt, pred da
premine na analiza na izbranite
politi~ki oblasti.
Razvojot na politikata vo
pro{irenata EU
Za ekonomskata politika na
pro{irenata EU avtorot prenesuva
mnogu mala apsolutna te‘ina na
nacionalnite ekonomii na zemjitekandidatki: vo 2001 godina nivniot
bruto-doma{en proizvod od 403, 5
milijardi evra iznesuva{e pomalku
od pet procenti od BDP na EU-15.
Od toa toj zaklu~uva deka novite
~lenki pri ekonomskata integracija
vo EU }e bidat izlo‘eni na impulsite od ekonomiite na starite
~lenki. [to se odnesuva do monetarnata unija, na nea vo bliska
idnina }e mo‘e da £ pristapat samo
Estonija, Litvanija i Slovenija.
Vo strukturnata politika, celite na EU za periodot od 2000 do
2006 godina se reduciraa od sedum
na tri: unapreduvawe na regionite
so zaostanat razvoj (~ii{to BDP e
pomal od 75 % od prosekot na EU),
ekonomsko i socijalno prisposobu-
vawe na oblastite so strukturni
problemi i modernizacija na obrazovnite, dokvalifikaciskite i
vrabotuva~kite politiki i sistemi.
Taka, sredstvata za novite ~lenki
od razli~nite strukturni fondovi
na EU }e se upotrebat za infrastruktura, podobruvawe na sposobnosta za natprevar, ponatamu, za
nauka i za kultura. Vo sekoj slu~aj,
taka prika‘uva Bajhelt, zemjite od
EU-15 {to primaat sredstva dobivaat vidno povisoki strukturni
namenski sredstva vo sporedba so
najsiroma{nite od novite dr‘avi~lenki.
Zemjodelskata politika, pred i
za vreme na pregovorite za pristapuvawe, be{e edno od najte{kite
poglavja za zatvorawe. Toa e razbirlivo ako se zeme predvid deka
vo EU-15 vo prosek ~etiri, a vo
zemjite opfateni so pristapuvaweto vo prosek 9,5% od vrabotenite se aktivni vo zemjodelskiot
sektor (vo Polska vo 2002 godina
bea duri 19, 6%). Zna~i i vo ovaa
oblast mo‘e da se konstatira
osnovna diskrepanca me|u starite
i novite ~lenki.
Za zaedni~kata nadvore{na i
bezbednosna politika (ZNBP) pro{iruvaweto kon istok pretstavuva
novo poramnuvawe na geopolitikata na Evropa i ja zacvrstuva
polo‘bata na kontinentot vo globalniot poredok. Odnosot kon
Rusija sega ne e okarakteriziran
pove}e od Germanija kako edinstven
akter {to go dava tonot, tuku Polska, ^e{ka i balti~kite dr‘avi
stojat vo odredena merka kako
"filter pred germanskata politika
kon istokot”. Vo odnos na vrskite
so SAD nastanite so vojnata vo Irak
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 107
Tina Farni
dovedoa do jasna linija na prekin
vo pro{irenata Unija. Bidej}i
Unijata denes, vo sporedba so
voenata mo} na SAD, se ozna~uva,
pred sé, kako civilna “soft power”,
spored Bajhelt, predizvikot na
ZNBP po pro{iruvaweto kon istok
se sostoi vo nadminuvawe na latentnata marginalizacija na novite
~lenki vo ovaa oblast, {to vo
dogledno vreme }e se razvie vo
su{tinski domen na ZNBP, za srednoro~no da gi premosti prekinite
kaj bezbednosno politi~kite interesi na novite i starite ~lenki.
Vo oblasta na pravnata i vnatre{nata politika, pred sé, }e
va‘at dve pri~ini za zasiluvawe
na integracijata, me|unarodnite
zlostorstva i migracijata vo evropskiot prostor. Zatoa {to EU-15 e
skepti~na za sposobnosta za reforma na slu‘bite za pravda i policija
na novite dr‘avi-~lenki, vo ovie
oblasti ima rokovi za premin i
za{titni klauzuli. Kako deficitarni oblasti va‘at, pred se,
azilantskata politika i suzbivaweto na kriminalot.
Tri scenarija za pro{irenata
idnina
Tim Bajhelt doa|a do zaklu~ok za
celata EU po pro{iruvaweto kon
istok, deka nejzinite problemi na
legitimacija se zaostrija. Od edna
strana, razlikite vo osnovnata
kulturna orientacija me|u Sredna
i Zapadna Evropa ne se tolku golemi, no, od druga strana, vrskite
me|u glasa~ite i politi~kite eliti
jasno podle‘at na razli~ni zakoni.
Pro{iruvaweto kon istok vo sekoj
slu~aj so sebe nosi zaostren disstr. 108
Politi~ka misla
kurs za navodni ili fakti~ni
nepovolnosti na evropskata integracija.
Novite ~lenovi ne raspolagaat
so dovolen potencijal da sozdadat
malcinstvo za blokada. Tie pretstavuvaat deset od 25 dr‘avi, pri
{to, za da ima malcinstvo za blokada potrebni se 13 dr‘avi, 84 od
321 glas na Sovetot (malcinstvo za
blokada pravat 90 glasa), 16,7
procenti od naselenieto (malcinstvo za blokada ~inat 31,8 procenti). Od toa Bajhelt zaklu~uva
deka za novite ~lenki ne e isplatlivo da nastapat kako zaedni~ki
blok, svoite interesi tie }e mo‘e
trajno i strukturno da gi zastapuvaat samo so pravewe na alijansi
so drugite dr‘avi-~lenki. Tie se
upateni na solidarnosta na ostanatite ~lenki ako sakaat da va‘at
nivnite specifi~ni interesi,
povrzani so ekonomskata i socijalna transformacija po zavr{uvaweto na socijalizmot. Taa ne mo‘e
da bide prinudna, tuku zavisi od
zaedni~kata volja na starite ~lenki da ja izbegnat marginalizacijata
{to se zakanuva.
Bajhelt razviva tri mo‘ni scenarija za razvojot na sistemot na
odlu~uvawe i pregovori vo EU po
pro{iruvaweto kon istok: strukturalna nepodvi‘nost vo EU-25,
pocvrsto nastojuvawe za re{avawe
na konfliktot ili gradewe na
zaedni~ka solidarnost. Strukturalna nepodvi‘nost }e nastapi ako
razli~nite interesi na dr‘avite~lenki ostanat da postojat latentno i ne mo‘e da se izgladat so
pregovori, taka {to {ansite za
efikasni politi~ki odluki vidlivo }e bidat ograni~eni. Poli-
"Starata# i "novata# EU me|u integracijata i orientacijata kon suverenitet
tizacija na evropskiot prostor so
posilno re{avawe na konfliktot
bi bila posledica na priznanieto
na vnatrepoliti~kite sprotivstaveni interesi, koi na ovoj na~in
bi mutirale od nu‘nost kon doblest
na EU. Do gradewe na silna zaedni~ka solidarnost, scenario na koe
se nadeva avtorot, bi do{lo ako se
razvie svest za indirektna korist
od socijalno stabilno sosedstvo. Vo
politi~kata praktika, spored Bajhelt, proektot na solidarnost sé
u{te ne e tolku daleku sproveden
za nacionalnite javnosti da mo‘e
dolgoro~no da bidat optovareni so
toa. Da se nadevame zaedno so Tim
Bajhelt, deka tretoto scenario }e
se sprovede dolgoro~no.
Abstract
In his book “The European Union after its Enlargement”, Timm Beichelt
gives an overview of the EU`s development and establishes hypotheses about
the impact of the recent enlargement. He starts at describing the EU strategies
of the old member states between integrationalism and focus on the state`s
sovereignty. A chronological history of the old EU and of the accession
negotiations as well as facts and figures about the new member states serve
as a broad basis for Beichelt`s discussion of the integration potential of the
new members and the comparison of their integration strategies with the old
members`. In the author`s argumentation, these strategies turn out to be
quite comparable indeed. He concludes that within the enlarged EU, the
tendencies towards sovereignty are represented by a larger number of
member countries, which will lead to a change in the European integration
process as a whole. A closer look at the new members within the European
economic, structural, agrarian, internal and law policies and common foreign
and security policy makes the author state that they are placed at a
disadvantage relative to the old members. According to him, the crucial
integration task for the coming years will be not to let the old members`
advantages become a constant rule which would marginalise the new ones;
for he mentions the fact that even the fastest growing new member countries
will still be below EU socio-economic average for the next twenty years.
Since the whole of the ten new member states do not dispose of sufficient
potential for a blockade minority they will have to form new alliances within
the EU. Beichelt sketches three scenarios for the further development of the
negotiation and decision system in the enlarged EU: A structural impasse, a
stronger tendency towards conflict discussion, and the establishment of a
mutual solidarity. But this third scenario that the author wishes for can only
be achieved if the consciousness of the advantages of socially stable
neighbourhood will grow.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 109
Dokumenti
Regulativa (EK) Br. 2004/2003 na
Evropskiot Parlament i
Sovetot od 4 noemvri 2003
Za pravilata na odnesuvawe na
politi~kite partii na
Evropsko nivo i pravilata za nivno
finansirawe
"Slu‘ben vesnik na Evropskata unija# I. 297/1, 15.11.2003
Evropskiot parlament i Sovetot na Evropskata unija,
Imaj}i go predvid Dogovorot za osnovawe na Evropskata zaednica, posebno ~lenot 191
od toj Dogovor,
Imaj}i gi predvid predlozite od Komisijata,
Postapuvaj}i spored procedurata predvidena vo ~len 291 od Dogovorot1,
Kade {to
(1) ^len 191 od Dogovorot veli deka politi~kite partii na evropsko nivo se va‘en
faktor za integracijata na Unijata i deka tie pridonesuvaat kon formiraweto na
evropska svesnost i vo izrazuvaweto na politi~kata volja na gra|anite na Unijata.
(2) Treba da se donesat brojni osnovni pravila, vo forma na regulativi, za politi~kite
partii na evropsko nivo, a posebno za nivnoto finansirawe. Iskustvoto od
primenata na ovaa Regulativa treba da poka‘e kolku ovie pravila treba ili mo‘e
i ponatamu da se nadopolnuvaat.
(3) Iskustvoto poka‘uva deka politi~ka partija na evropsko nivo ima svoi ~lenovi,
ili gra|ani sobrani vo forma na politi~ka partija ili politi~ki partii, koi formiraat koalicija. Terminite, politi~ka partija i koalicija na politi~ki partii koi
se upotrebuvaat vo ovaa Regulativa treba da bidat objasneti.
(4) Za da se identifikuva politi~ka partija na evropsko nivo mnogu e va‘no da se
postavat uslovi. Neophodno e za politi~kite partii na evropsko nivo da se zapazat
principite na koi e osnovana Evropskata unija, a koi se postaveni vo Dogovorite i
istaknati vo Povelbata na osnovni prava na Evropskata unija.
(5) Spored ovaa Regulativa treba da se donesat procedurite preku koi politi~kite
partii na evropsko nivo mo‘at da se finansiraat.
(6) Treba da ima na~in za redovna proverka na uslovite koi se postaveni za da se identifikuva politi~ka partija na evropsko nivo.
(7) Politi~kite partii na evropsko nivo koi dobile finansii, spored ovaa Regulativa,
treba da gi prifatat obvrskite predvideni da se obezbedi transparentnost na
izvorite na finansirawe.
(8) Vo soglasnost so Deklaracijata br. 11 na osnova na ~len 191 od Dogovorot za osnovawe na Evropska zaednica, koja e postavena kako aneks na Dogovorot od Nica,
1
Misleweto na Evropskiot parlament od 19 juni 2003 (s¢ u{te neobjaveno vo "Slu‘ben vesnik#) i odlukata na
Sovetot od 29 septemvri 2003.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 111
finansiraweto spored ovaa Regulativa ne treba da se upotrebi, direktno ili indirektno, za politi~kite partii na nacionalno nivo. Spored istata deklaracija
pravilata za finansirawe na politi~kite partii na evropsko nivo treba da se odnesuvaat, i da se isti, za site politi~ki akteri pretstaveni vo Evropskiot parlament.
(9) Spored ovaa Regulativa prirodata na tro{ocite koi{to mo‘e da se finansiraat treba
da se definiraat.
(10)Sumite dadeni za finansirawe, spored ovaa Regulativa treba da se utvrdat soglasno
so godi{nata buxetska procedura.
(11)Neophodno e da se obezbedi maksimum na transparentnost i finansiska kontrola na
politi~kite partii na evropsko nivo koi se finansirani od buxetot na Evropskata
unija.
(12)Ramka za raspredelba na sumite treba da se napravi za sekoja godina, imaj}i go predvid,
od edna strana, brojot na beneficientite, a od druga strana, brojot na izbrani ~lenovi
vo Evropskiot parlament.
(13)Tehni~kata pomo{ {to Evropskiot parlament ja nudi na politi~kite partii na
evropsko nivo treba da se rakovodi od principite na ednakov tretman.
(14)Sproveduvaweto na ovaa Regulativa i aktivnostite za finansirawe treba da se
razgledaat vo poseben javen i objaven izve{taj podgotven od strana na Evropskiot
parlament.
(15)Sudskata kontrola koja{to e pod jurisdikcija na Sudot na pravdata }e pomogne da se
obezbedi pravilna primena na Regulativata.
(16)Za da se obezbedi preodniot period kon novite pravila, sproveduvaweto na nekoi
pravila od Regulativata treba da se odlo‘at dodeka ne se formira noviot Evropski
parlament po izborite vo juni 2004.
Ja usvojuvaat slednata regulativa:
^len 1
Tema i opseg
So ovaa Regulativa se vospostavuvaat pravila za funkcioniraweto na politi~kite partii
na evropsko nivo i pravilata za nivno finansirawe.
^len 2
Definicii
Za celta na ovaa Regulativa:
1. politi~ka partija zna~i asocijacija na gra|ani:
- koja ima za cel da ostvari nekoi politi~ki celi
- koja e registrirana od, ili osnovana soglasno so legislativata na barem edna zemja~lenka;
2. koalicija na politi~ki partii zna~i strukturna sorabotka pome|u barem dve politi~ki
partii;
3. politi~ka partija na evropsko nivo zna~i politi~ka partija ili koalicija na politi~ki
partii koja gi zadovoluva uslovite vo ~len 3.
^len 3
Uslovi
Politi~ka partija na evropsko nivo treba da gi zadovoluva slednite uslovi:
str. 112
Politi~ka misla
Za pravilata na odnesuvawe na politi~kite partii
na Evropsko nivo i pravilata za nivno finansirawe
(a) da ima pravna registracija vo zemjata- ~lenka vo koja{to e sedi{teto;
(b) mora da bide pretstavena vo barem edna ~etvrtina od zemjite-~lenki, so pratenici
vo Evropskiot parlament ili vo nacionalnite parlamenti ili regionalnite
parlamenti ili vo lokalnite soveti; ili mora da ima dobieno, vo barem edna ~etvrtina od zemjite ~lenki, najmalku tri procenti od glasovite na izbira~ite koi glasale na poslednite izbori za Evropskiot parlament.
(v) mora da gi po~ituva, posebno vo programata i vo aktivnostite, principite na koi e
osnovana Evropskata unija, imeno principite na sloboda, demokratija, po~it kon
~ovekovite prava i osnovni slobodi, i vladeeweto na pravoto.
(g) mora da ima u~estvuvano vo izborite za Evropskiot parlament, ili da ima izrazeno
namera da go stori toa.
^len 4
Kriteriumi za finansirawe
1. Za da primi finansii od centralniot buxet na Evropskata unija, politi~kata partija
na evropsko nivo treba da aplicira pri Evropskiot parlament.
Evropskiot parlament }e usvoi odluka vo narednite tri meseci i }e ovlasti i }e gi
menaxira soodvetnite sredstva.
2. Prvite sredstva }e bidat prosledeni so slednite dokumenti:
(a) dokumenti koi }e poka‘at deka uslovite vo ~len 3 se ispolneti;
(b) politi~ka programa vo koja }e bidat objasneti celite na politi~kata partija na
evropsko nivo;
(v) statut vo koj }e bidat definirani telata odgovorni za politi~ki i za finansiski
menaxment kako i telata ili individuite, vo sekoja zasegnata zemja-~lenka so mo} na
legalno zastapuvawe, a posebno od sferata na steknuvawe ili otu|uvawe na podvi‘en
ili nepodvi‘en imot, ili, pak, onie koi mo‘at da se vpu{taat vo pravni postapki.
3. Sekoja izmena na dokumentite navedeni vo stav 2, posebno vo odnos na programata i
statutot, koi ve}e bile na sila, }e bide dostavena do Evropskiot parlament vo rok od
dva meseca. Vo otsustvo na takvo izvestuvawe, finansiraweto }e bide suspendirano.
^len 5
Verifikacija
1. Evropskiot parlament redovno }e potvrduva deka uslovite od ~len 3 (a) i (b) se ostvareni
od strana na politi~kite partii na evropsko nivo.
2. Vo odnos na uslovite postaveni vo ~lenot 3 (v), na barawe na edna ~etvrtina na svoite
~lenovi, koi pretstavuvaat barem tri politi~ki grupi vo Evropskiot parlament, Evropskiot parlament }e verifikuva, so mnozinstvo od pratenicite, deka uslovite koi se
spomenuvaat s¢ u{te se ispolneti od politi~kata partija na evropsko nivo.
Pred da se napravi taa verifikacija, Evropskiot parlament }e gi islu{a pretstavnicite
na relevantnata politi~ka partija na evropsko nivo i }e pobara mislewe od komitet na
nezavisni i eminentni li~nosti vo odnos na baraweto i toa da bide dostaven vo razumen
period.
Komitetot }e bide sostaven od tri ~lena, i toa po eden od redovite na Evropskiot
parlament, Sovetot i Komisijata. Sekretarijatot i finansiraweto na Komitetot }e bide
obezbedeno od strana na Evropskiot parlament.
3. Dokolku Evropskiot parlament utvrdi deka nekoi od uslovite koi se odnesuvaat na
~lenot 3 (a), (b) i (v) pove}e ne se ispolnuvaat toga{ soodvetnata politi~ka partija na
evropsko nivo, koja poradi ovaa pri~ina go prekr{ila statutot treba da bide otstraneta
od finansiraweto spored ovaa Regulativa.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 113
^len 6
Obvrski povrzani so finansiraweto
Politi~kata partija na evropsko nivo }e:
(a) gi publikuva svoite prihodi i tro{oci i izjava na imotot i drugi sopstvenosti i toa
sekoja godina;
(b) gi deklarira svoite izvori na finansirawe so obezbeduvawe na lista vo koja }e
bidat poso~eni donatorite i dobienite donacii od sekoj donator, so isklu~ok na
donacii pomali od 500 evra;
(v) nema da prima:
- anonimni donacii,
- donacii od buxetot na politi~kite grupi vo Evropskiot parlament,
- donacii od pretprijatija vo koi javnite vlasti imaat direktno ili indirektno
vlijanie poradi sopstveni~kata struktura na toa pretprijatie, ili finansiskata
struktura na istoto, ili na pravilata na vladeewe na toa pretprijatie,
- donacii pogolemi od 12 000 evra godi{no i toa od eden donator bilo da e fizi~ko
ili pravno lice osven pretprijatieto spomenato vo tretata alineja i bez isklu~ok
na vtoriot stav.
Pridonesite na politi~kite partii koi se ~lenovi na politi~kata partija na evropsko
nivo se prifatlivi. Tie ne smeat da iznesuvaat pove}e od 40% od godi{niot buxet na
partijata.
^len 7
Zabrana na finansirawe
Finansiraweto na politi~kata partija na evropsko nivo od centralniot buxet na Evropskata unija ili od drug izvor ne mo‘e da se koristi za direktno ili indirektno finansirawe na drugi politi~ki partii, a posebno ne na nacionalni politi~ki partii, {to ostanuva
da bide regulirano od strana na nacionalnite pravila.
^len 8
Priroda na tro{ocite
Prihodite od centralniot buxet na Evropskata unija soglasno so ovaa Regulativa mo‘at
da se koristat samo za da se pokrijat tro{ocite koi se direktno povrzani so celite
postaveni vo politi~kata programa potencirana vo ~len 4 (2)(b).
Takvite tro{oci gi vklu~uvaat administrativnite tro{oci i tro{ocite povrzani so
tehni~ka pomo{, sostanoci, istra‘uvawe, preku grani~ni nastani, studii, informacii i
publikacii.
^len 9
Implementacija i kontrola
1. Prihodite za finansirawe na politi~kata partija na evropsko nivo }e se utvrduvaat
spored godi{nata buxetska procedura i }e se implementiraat soglasno so Finansiskata
regulativa na centralniot buxet na evropskite zaednici2.
2. Vrednosta na podvi‘niot i nepodvi‘en imot i gubeweto na vrednost }e se sproveduva
soglasno so Regulativata na Komisijata (EK) Br. 2909/2000 od 29 dekemvri 2000 za smetkovodstvoto vo evropskite zaednici na vonfinansiski fiksni sopstvenosti3.
3. Kontrolata na finansiraweto spored ovaa Regulativa, }e se izvr{uva soglasno so
Finansiskata regulativa i procedurite koi{to se pomesteni tamu.
2
3
str. 114
Regulativa na sovetot (EZ, EUROATOM) Br 1605/2002 od 25 juni 2002 na Finansiskata regulativa primenliva na
centralniot buxet na evropskite zaednici ("Sl.v.# L 248, 16.9.2002, str.1)
"Sl.v.# L 336, 30.12.2000, str. 75
Politi~ka misla
Za pravilata na odnesuvawe na politi~kite partii
na Evropsko nivo i pravilata za nivno finansirawe
Kontrolata, isto taka, }e se sproveduva na baza na godi{ni sertifikati od nadvore{ni
i nezavisni revizori. Ovie sertifikati }e se dostavuvaat, vo rok od {est meseci od
krajot na buxetskata godina vo slu~ajot, do Evropskiot parlament.
4. Pokraj sproveduvaweto na ovaa Regulativa, site sredstva koi se primeni od
politi~kata partija na evropsko nivo na nesoodveten na~in od centralniot buxet na
Evropskata unija, }e bidat vrateni vo toj buxet.
5. Site dokumenti i informacii koi gi bara Sudot na revizori za da gi sprovede svoite
zada~i }e bidat dostaveni preku barawe do politi~kite partii na evropsko nivo koi
primaat sredstva spored ovaa Regulativa.
Tamu kade {to tro{ocite koi gi napravila politi~kata partija na evropsko nivo se zaedno
so nacionalna politi~ka partija ili druga organizacija, dokaz za tro{ocite koi pripa|aat
na politi~kata partija na evropsko nivo }e se dostavat do Sudot na revizori.
6. Finansiraweto na politi~kite partii na evropsko nivo vo nivnoto svojstvo na tela
koi sledat cel od op{t evropski interes nema da bidat del od procedurite spomenati
vo ~len 113 od Finansiskata regulativa, a koi se odnesuvaat na namaluvawe na
finansiraweto.
^len 10
Distribucija
1. Raspolo‘ivite prihodi }e se distribuiraat godi{no na politi~kite partii na evropsko
nivo koi dobile pozitiven odgovor na nivnata aplikacija za finansirawe spomenato vo
~len 4, i toa na sledniot na~in:
(a) 15% }e bidat distribuirani vo ednakvi delovi;
(b) 85% }e se distribuiraat pome|u onie koi{to osvoile mesta vo Evropskiot parlament,
vo soodnos so osvoenite mesta.
Pri sproveduvaweto na ovie proceduri ~len na politi~ka partija mo‘e da bide ~len
samo na edna politi~kata partija na evropsko nivo .
2. Finansiraweto koe doa|a od centralniot buxet na Evropskata unija nema da bide pove}e
od 75% od buxetot na politi~kata partija na evropsko nivo. Dokazna postapka pa|a na
politi~kata partija na evropsko nivo .
^len 11
Tehni~ka poddr{ka
Celata tehni~ka poddr{ka od Evropskiot parlament do politi~kite partii na evropsko
nivo se bazira na principot na ednakov tretman. Taa }e bide obezbedena spored uslovi
koi ne se podobri otkolku onie koi {to se obezbedeni na nadvore{ni organizacii i
asocijacii koi bi mo‘ele da dobijat sli~na infrastruktura i }e bide dopolneta so
fakturi i isplati.
Evropskiot parlament }e gi objavi detalite na tehni~kata poddr{ka i sekoja godina }e
gi dostavi do site politi~ki partii na evropsko nivo.
^len 12
Izve{taj
Evropskiot parlament }e objavi izve{taj, no ne podocna od 15 fevruari 2006, a koj }e se
odnesuva na sproveduvaweto na ovaa Regulativa i na finansiranite aktivnosti.
Izve{tajot }e gi poso~i, kade {to e soodvetno, mo‘nite izmeni na sistemot na
finansirawe.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 115
^len 13
Preodni i zavr{ni odredbi
Ovaa Regulativa stapuva na sila tri meseci po datumot na nejzinoto objavuvawe vo
"Slu‘beniot Vesnik na Evropskata unija#.
^lenovite od 4 do 10 }e bidat va‘e~ki od datumot na zapo~nuvaweto na prvata plenarna
sesija odr‘ana po izborite za Evropskiot parlament vo juni 2004.
Ovaa Regulativa i site nejzini delovi se obrvrzuva~ki i direktno
aplikativni vo site zemji ~lenki.
Vo Brisel, 4 noemvri 2003,
Za Evropskiot parlament
Pretsedatel
P. Koh
Za Sovetot
Pretsedatel
G. Tremonti
Abstract
The regulations governing political parties at European level and the rules
regarding their funding are recorded in the Regulation (EC) No 2004/2003 of
the European Parliament and of the Council of 4 November 2003. It contains
13 articles that deal with the following issues regarding political parties at
European level: subject matter and scope, definitions, conditions, application
for funding, verification, obligations linked to funding, prohibition of funding,
nature of expenditure, implementation and control, distribution, technical
support, report, entry into force and application.
By applying this Regulation, experience should be gained, by which it will
be judged whether the contained rules should be supplemented by others or
not. The European Parliament and the Council of the EU state that it is
necessary to define what political parties on European level are, that a maximum
transparency and financial control should be ensured for their funding, and
that they are important as a factor for integration within the Union, contributing
to forming a European awareness and expressing the will of the European
citizens.
str. 116
Politi~ka misla
Vladimir Bo‘inovski, roden
1976 god., istra‘uva~ i analiti~ar
vo Institutot za demokratija od
Skopje. Magister po Evrointegracii
na univerzitetot vo Bolowa.
Ivan Damjanovski, roden 1979 god.,
istra‘uva~ i analiti~ar vo Institutot za demokratija, solidarnost
i civilno op{testvo. Magister po
Evrointegracii na univerzitetot
vo Bolowa.
Jovan Despotovski, roden na 09
juni 1977 god. (Skopje), diplomiral
na Ekonomskiot fakultet vo Skopje
(otsek: finansiski menaxment). Od
2003 god. e sovetnik vo Sekretarijatot za evropski pra{awa pri
Vladata na Republika Makedonija.
Koosnova~ i ~len na MENSA Makedonija i ~len na nekolku stru~ni
asocijacii i nevladini organizicii.
Marat Market e istra‘uva~ vo
SVP, germanskiot Institut za nadvore{na i bezbednosna politika.
Za avtorite
Za avtorite
Nenad Markovi}, roden 1979 god,
proekt-menaxer i istra‘uva~ vo
Institutot za demokratija, solidarnost i civilno op{testvo. Magister po demokratija i ~ovekovi
prava vo ramkite na Evropskata
regionalna magisterska programa demokratija i ~ovekovi prava vo
Jugoisto~na Evropa vo organizacija
na univerzitetot vo Bolowa i
univerzitetot vo Saraevo.
Antonio Milo{oski, roden 1976
god., doktorant na politi~ki nauki
pri Univerzitetot Duizburg - Esen,
Germanija. Od neodamna raboti
kako nau~en sorabotnik vo Institutot za politi~ki nauki vo Duizburg.
Kiril Nejkov, roden 1977 god. vo
Skopje. Toj e magister po me|unarodno pravo na univerzitetot vo
Kembrix.
Aneta Stojanovska, rodena 1982
godina, diplomirala politi~ki
nauki na Pravniot fakultet "Justinijan prvi” vo Skopje.
Godina 3, br. 11, septemvri 2005 Skopje
str. 117
Za avtorite
Dane Taleski, magister po Evropski studii, Univerzitet Fridrih
Vilhelms vo Bon, ~len na IDSCO.
Marko Tro{anovski, roden 1980
godina. Postdiplomec po komunikacii na ISPPI. Vraboten e vo
IDSCS kako proekt menaxer i
raboti kako demonstrator na politi~ki studii na Pravniot fakultet
vo Skopje.
str. 118
Politi~ka misla
Tina Farni, rodena 1976 god. vo
Bern, [vajcarija. Magister po Slavistika i ruski jazik. Vo momentov
e praktikant vo fondacijata "Konrad Adenauer”.
Vesna Zabijakin - ^atleska, rodena 1967 god. Raboti kako proekt
menaxer vo 6ti Maj. Ima zapi{ano
postdiplomski studii po ~ove~ki
resursi na ISPPI.