Trinitrotoluen
|
Splošno | |
|---|---|
Ime
Naslov poglavja |
trinitrometilbenzen, trinitrotoluen, trotil, TNT |
| Strukturna formula | |
| |
| Kemijska formula | C7H5N3O6 |
| Videz | rumeni kristali |
|
Tveganje | |
| Opozorilni znaki |   
|
| Sorodne spojine | Pikrinska kislina
strupeno(T) eksplozivno(E) okolju škodljivo(N) |
| Uporabljene so enote SI kjer je bilo možno. Kjer ni drugače navedeno, so mišljeni standardni pogoji. | |
Trinitrotoluen (tudi trotil, TNT) je predstavnik rušilnih eksplozivov.
Lastnosti
Najslavnejši in najpogosteje uporabljen eksploziv je verjetno TNT, kar je kratica za trinitrotoluen ali natančneje trinitrometilbenzen. TNT je bledo rumene ali temno rumene barve. Voda ga ne raztaplja, prav tako pa tudi ne izgublja eksplozivnih lastnosti, dobro pa je topen v benzenu. TNT je zelo odporen - ne poči, niti če ga vržemo v ogenj. Je zelo strupen, v zgodovini je bilo že veliko primerov zastrupitve z njim. Temperatura vžiga je med 400 in 450 °C. Moč drugih eksplozivov se meri v odstotkih moči TNT.
- Tališče = 80,75 °C
- Energija eksplozije = 4,23 kJ/g
- Volumen plinov = 710 cm3/g
- Detonacijska hitros t= 6,94 km/s
- Relativna moč = 100 %TNT
- Temperatura eksplozije = 458 °C
Sestavine
TNT se sintetizira z direktno nitracijo toluena z močno dušikovo (V) kislino z vsaj 90% koncentracijo.
Uporaba
TNT je bil osnovni eksploziv med drugo svetovno vojno za rušenje stavb in za polnitev min, ročnih bomb in artilerijskih granat. Zelo uporabna mešanica je tudi heksolit, ki je zmes TNT-ja in RDX-a v razmerju 1:1.
Zgodovina Prvi ki ga je sintetiziral nemški kemik Joseph Wilbrand 1863. leta. V prvih letih so ga uporabljali kot rumeno barvilo, zaradi nizke občutlivosti na mehanske obremenitve. 1902 je bil sprejet kot koristen eksploziv. ==
| Besedilo glave | Besedilo glave | Besedilo glave |
|---|---|---|
| Besedilo celice | Besedilo celice | Besedilo celice |
| Besedilo celice | Besedilo celice | Besedilo celice |
| Besedilo celice | Besedilo celice | Besedilo celice |
Proizvodnja Dobimo ga z nitriranjem v treh fazah. Toluena,ali methyibnzene se nitrira zmes koncentriarne žveplove in dušikove kisline v nitrtolenu, ki je ločen in ponovno nitrira v dinitrotoluenu. V zadjem primeru dinitrotoluenu nitrira dušikovo kislino v oleumu. Po sintezi se stabilizira v raztopino natrijevega sulfita, ki zmanšuje nestabilne izomere spojine in ostanke reaktantov. Pridobljena odpadna otopina je rdeče barve in je značilen onesneževalec. Pri nitriranju je pomembna kontrola dušikovih oksidov reakcijski zmesi, saj lahko to povzroči eksoterme reakcije v kateri oksidirajo v mentalnih skupinah na toluenskem obroču te eksplozije. Nevanosti. Poleg eksplozije pri visokih temeraturah,kombinacija je stupena,negativno vpliva na plodnost moških,in obstaja sum da je rakotvorna.