Ščegetavček
Ščegetavček | |
---|---|
Podrobnosti | |
Prekurzor | Sramna grčica |
Arterija | Dorzalna ščegetavčkova arterija |
Živec | Dorzalni ščegetavčkov živec |
Identifikatorji | |
MeSH | D002987 |
TA | A09.2.02.001 |
FMA | 9909 |
Anatomska terminologija |
Ščegetávček ali klítoris je nabrekljiv organ zunanjih ženskih spolovil in je najpomembnejša erogena cona pri ženski.
Sestavlja ga notranji del - telo ščegetavčka in glavica, ki jo prekriva ščegetavčkova kožica.
Klitoris se nahaja približno 2 centimetra nad nožnično odprtino, približno tam, kjer se začnejo oziroma stikajo notranje (male) sramne ustnice. Ščegetavček ima enak embrionalni izvor kot moški spolni ud.
Klitorisi so različnih oblik in velikosti; nekatere ščegetavčkove glavice so komaj večje od bucikine glavice, druge pa lahko dosežejo tudi do dva centimetra.
Anatomija
[uredi | uredi kodo]Ščegetavček je zgrajen iz dveh krakov brecilnega tkiva (crus clitoridis), ki izvirata iz sramnice ter se nadaljujeta v kavernozni telesi klitorisa. Ščegetavček se konča v želodu podobno obliko - glansu klitorisa. V ščegetavčku se nahaja okoli 8000 živcev. Občutljiv ščegetavček ščiti ščegetavčkova kožica, ki iz malih sramnih usten prehaja na glans klitorisa in ga prekriva.
Vloga
[uredi | uredi kodo]V ščegetavčku so prisotni številni živčni končiči, zato je zelo občutljiv na dotik. Pri večini žensk vodi stimulacija ščegetavčka do orgazma. Funkcija ščegetavčka je občutenje spolnega užitka.
Zunanje povzave
[uredi | uredi kodo]Predstavnosti o temi Ščegetavček v Wikimedijini zbirki