Duce
Duce je italijanski izraz, ki izhaja iz latinske besede dux in pomeni voditelj, poveljnik.[1] Pri starih Rimljanih je bil deležen naslova dux vojaški poveljnik, ki se je posebno odlikoval na bojišču. V Vzhodnem rimskem cesarstvu se je beseda popačila v δουξ (doúx), ki je v akuzativu δούκα (doûka); iz te oblike je v Beneški republiki nastal naziv doge za državnega poglavarja, pozneje pa tudi za srednjeveški plemiški naslov duca.
V italijanski zgodovini se je beseda dux vzela v poštev v ablativu (duce), specifično s pomenom status duce, to je dobesedno državni poglavar. Uporabila se je na primer za Garibaldija in pozneje za Viktorja Emanuela III. med prvo svetovno vojno.[2] Vendar se raba ni posebno obnesla vse do časa fašizma, ko se je naziv rezerviral za Benita Mussolinija. Dejansko je naslov nastal v ustanovni listini fašistične stranke[3] in se je nato razširil s kultom osebnosti, a ni nikoli bil uraden. Uradno priznanje naslova Duce della Repubblica je bilo predvideno v ustavni listini Socialne republike RSI, in sicer s pomenom, ki ga ima danes republiški predsednik, vendar salojska ustava ni nikoli stopila v veljavo.
Po italijanskem zgledu so skušali uveljaviti enakovredne naslove tudi drugi totalitarni državniki: führer Adolf Hitler, caudillo Francisco Franco, fører Vidkun Quisling, conducător Ion Antonescu in pozneje tudi Nicolae Ceaușescu, poglavnik Ante Pavelić.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Fran Bradač: Latinsko-slovenski slovar, DZS 1955, prinaša sledečo definicijo: 1. vodnik, voditelj, upravitelj, glavar. – 2. vojskovodja, poveljnik: eo duce pod njegovim poveljstvom. – knez, vladar.
- ↑ Paolo Granzotto: Garibaldi, Mussolini e Vittorio Emanuele: ecco i «duce» italiani, Il Giornale, 31 avgusta 2010.
- ↑ Statut stranke 2. člen: Duce je voditelj Narodne Fašistične Stranke. Posreduje ukaze za izvajanje delovanja in, kadar meni, da je potrebno, skliče Visoki Svet Hierarhov stranke.