Hitra hrana
Hitra hrana (iz angleškega izraza fast food) je oblika množično proizvedene hrane, prilagojene za prodajo končnim strankam, pri čemer je glavni poudarek na hitrosti postrežbe. Gre za komercialni izraz, ki označuje hrano, ki jo prodajajo v restavracijah ali trgovinah z zamrznjenimi, predhodno pogretimi ali skuhanimi sestavinami, postreženimi v embalaži za s seboj. Kot trženjska strategija je bila hitra hrana razvita v mestih na Zahodu za preskrbo velikega števila vozačev, popotnikov in mezdnih delavcev med kratkimi premori. Zdaj je industrija hitre hrane vredna več sto milijard USD letno.[1]
Najhitrejšo obliko hitre hrane predstavljajo vnaprej skuhani obroki, kar skrajša čakalne dobe na pičlih nekaj sekund, saj je treba hrano le pogreti. Drugi lokali, denimo tisti, ki ponujajo hamburgerje, uporabljajo predpripravljene sestavine (po meri pakirane bombete in prelive, zamrznjene pleskavice, že narezano in oprano zelenjavo), ki jih sestavijo po naročilu, v lokalu le spečejo meso in ocvrejo krompirček.
Posebnost restavracij s hitro hrano je »drive-through« – dodaten pult za postrežbo strank neposredno v njihovih avtomobilih. Drugi lokali so v obliki stojnic ali kioskov brez pokritega prostora ali sedišč.[2][3] Običajne za ta trg so franšizne verige restavracij, ki jim dostavljajo standardizirane sestavine iz logističnih centrov.[4]
Hitra hrana je deležna kritik zaradi visokih vsebnosti nasičenih maščobnih kislin, sladkorja, soli in kalorij.[5][6] Redno uživanje je povezano z občutno višjim tveganjem za razvoj debelosti, srčno-žilnih bolezni, hiperholesterolemije, sindroma neodzivnosti na inzulin, raka debelega črevesa in danke in motenj razpoloženja, ki v sodobni zahodni kulturi dosegajo epidemične razsežnosti.[7][8][9][10][11]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Fast Food Industry Analysis 2018 – Cost & Trends«. franchisehelp.com. Franchise Help. 2018. str. 1. Pridobljeno 16. julija 2019.
- ↑ Jakle, John (1999). Fast Food: Roadside Restaurants in the Automobile Age. Johns Hopkins University Press. ISBN 978-0-8018-6920-4.
- ↑ Brueggemann, Walter (1993). Texts Under Negotiation: The Bible and Postmodern Imagination. Fortress Press. ISBN 978-0-8006-2736-2.
- ↑ Talwar, Jennifer (2003). Fast Food, Fast Track: Immigrants, Big Business, and the American Dream. Westview Press. ISBN 978-0-8133-4155-2.
- ↑ Fuhrman, Joel (3. april 2018). »The Hidden Dangers of Fast and Processed Food«. American Journal of Lifestyle Medicine. 12 (5): 375–381. doi:10.1177/1559827618766483.
- ↑ Nguyen, Binh T.; Powell, Lisa M. (30. julij 2014). »The impact of restaurant consumption among US adults: effects on energy and nutrient intakes«. Public Health Nutrition. 17 (11): 2445–2452. doi:10.1017/s1368980014001153.
- ↑ »Susan Cohan Colon Cancer Foundation: Prevention: Eating Well/Diet«. coloncancerfoundation.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2016. Pridobljeno 16. avgusta 2016.
- ↑ Publications, Harvard Health. »Red meat and colon cancer – Harvard Health« (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. decembra 2016. Pridobljeno 16. avgusta 2016.
- ↑ Bao, Wei; Tobias, Deirdre K.; Olsen, Sjurdur F.; Zhang, Cuilin (1. december 2014). »Pre-pregnancy fried food consumption and the risk of gestational diabetes mellitus: a prospective cohort study«. Diabetologia (v angleščini). 57 (12): 2485–2491. doi:10.1007/s00125-014-3382-x. ISSN 1432-0428. PMC 4221538. PMID 25303998.
- ↑ Sánchez-Villegas, Almudena; Toledo, Estefania; de Irala, Jokin; Ruiz-Canela, Miguel; Pla-Vidal, Jorge; Martínez-González, Miguel A (11. avgust 2011). »Fast-food and commercial baked goods consumption and the risk of depression«. Public Health Nutrition. 15 (3): 424–432. doi:10.1017/s1368980011001856.
- ↑ Pietrangelo, Ann; Carey, Elea. »13 Effects of Fast Food on the Body«. Healthline. Pridobljeno 20. marca 2016.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- QSR Magazine - poslovna revija za področje hitre hrane