Imetaiživatad
Imetaiživatad | ||||||
---|---|---|---|---|---|---|
Tedoklassifikacii | ||||||
|
||||||
Latinankel'ne nimi | ||||||
Mammalia (Linnaeus, 1758) | ||||||
|
Imetaiživatad (latin.: Mammalia) om sel'gjäntkeižiden živatoiden klass. Se mülütab 26..29 heimkundad.
Klassan živatoiden päine eriližuz om poigaižiden sötlend maidol. Klass mülüb nell'jaugaižed-üläklassan sinapsidad-kladha. Kaik enamba mi 6400 eläbad imetaiživatoiden erikod om ümbrikirjutadud mail'man biologil, ristit (latin.: Homo sapiens) om necen klassan pala mugažo. Tetas enamba mi 20 tuhad erikoid imetaiživatoiden klassas kadonuzidenke erikoidenke.
Teriologii (ende mammaliologii) tedoidab imetaiživatoid. Živatvodind om tedo imetaiživatoiden kazvatuses päpaloin.
Leviganduz
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Imetaiživatad elädas läz kaikedme mail'madme: läz kaikil kontinentil, kaikiš valdmeriš, sariden enambuses, polärižiš tahondoiš, korktoil mägil, letetazangištoiš. Ei ole imetaiživatoid valdmeren süvüziš i Antarktidas, no jäl'gmäižes om löutud kadonuziden erikoiden kaivandusid. Ühten erikon levigandmižavaruz ei ole sur' päpaloin, erikon živatad oma ümbrišton arvoimižihe sidodud znamasižešti.
Enamba kaiked endemikoid elädas Indonezijas, Filippinoil, Avstralijas i Meksikas.
Ümbrikirjutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Imetaiživatad libuiba šingotadud sinapsidoišpäi triaspordon lopus. Erikoiden irdpol'ne nägu om erazvuitte lujas, no sättutoitab nell'jaugaižiden organizman ühthižele sauvondale, anatomijan i fiziologijan ned-žo funkcionaližed sistemad oma toižil nell'jaugaižil. No äjad ned sistemad šingotihe lujas imetaiživatoil, ka lugetas necidä sel'gjäntkeižiden klassad kaikiš enamba organizuidud.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Imetaiživatad Vikiaitas |
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |