Sezonski delavci in delovnopravni status

SEZONSKI DELAVCI IN DELOVNOPRAVNI STATUS Avtorica: Lucija Mihaela Zagajšek, dipl.var. Junij, 2024 Sezonski delavci so s strani delodajalcev iskani zaradi izrazito sezonsko povečanega obsega dela v kmetijstvu in gozdarstvu. Med sezonske delavce se uvrščajo različne skupine delavcev. Pogosto so sezonski delavci tudi državljanih tujih držav. Sezonski delavci iz tujine Državljani držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švice imajo prost dostop na slovenski trg dela in ne potrebujejo dovoljenja za opravljanje dela. Tujci, ki niso državljani ene od članic EU, lahko sezonsko delo v obsegu največ 90 dni v koledarskem letu, opravljajo na osnovi dovoljenja za sezonsko delo. Sezonsko delo, ki presega 90 dni v letu, pa lahko opravljajo na podlagi enotnega dovoljenja, ki je izdano na podlagi soglasja za sezonsko delo. Pogodba o zaposlitvi Sezonski delavci lahko delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na primer podjemne pogodbe. Če delavci v Sloveniji niso obvezno zdravstveno zavarovani, morajo imeti sklenjeno tudi ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki krije vsaj nujne zdravstvene storitve v Sloveniji. Dovoljenje za sezonsko delo tujcev Za sezonske delavce, ki delo opravljajo do največ 90 dni, mora delodajalec posredovati vlogo za dovoljenje na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ). Vloga je odobrena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: • • • • • • • • tujec mora imeti veljavno potno listino, tujec ima ustrezno zdravstveno zavarovanje, v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb, ki bi lahko opravljale delo, za kar delodajalec najema tujega sezonskega delavca; delodajalec mora biti ustrezno registriran ali vpisan v poslovnem registru za opravljanje dejavnosti, v okviru katere se izvaja delo, ki ga bo opravljal tujec, ali pa mora biti kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisan v register kmetijskih gospodarstev; priložena mora biti pogodba o zaposlitvi ali pogodba civilnega prava z naročnikom; naročnik oziroma delodajalec ne sme biti v postopku likvidacije ali stečaja ne sme imeti neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti; še ni porabljena letna kvota dovoljenj za sezonsko delo, ki jo lahko določi slovenska vlada iz razloga omejitve števila tujcev na trgu dela. Za pridobitev enotnega dovoljenja nad 90 dni, se postopek vodi na upravni enoti, veljajo pa drugačni, strožji, pogoji. Ob že zgoraj omenjenemu postopku za dovoljenje za delo do 90 dni, sledi še odločitev upravne enote. Upravna enota naknadno preveri, da ne obstajajo razlogi za zavrnitve izdaje dovoljenja (če je tujcu prepovedan vstop v državo, obstajajo razlogi za sum, da se ne bo podrejal pravnemu redu ali da po poteku dovoljenja ne bo prostovoljno zapustil države). Sezonski delavci in plačilo Sezonski delavci, ki imajo sklenjeno pogodbi o zaposlitvi, imajo pravico do minimalne plače, ki ne sme biti nižja od 1.253,90 EUR bruto. Sezonsko delo lahko opravljajo tudi študentje, osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo in upokojenci. Študentje, ki opravljajo sezonsko delo imajo pravico do minimalne urne postavke za študentsko delo, ki znaša bruto 7,21 EUR, neto pa 6,20 EUR. Osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, lahko opravljajo sezonsko delo, ki se jim plačuje preko vrednotnice. Zaslužek iz osebnega dopolnilnega dela ne sme preseči treh povprečnih plač letno. Če sezonsko delo opravlja upokojenec, zanj veljajo določbe o začasnem ali občasnem delu. Sezonski delavci upokojenci so omejeni z najvišjim skupnim dohodkom v letu 2024 v višini 10.781,07 EUR. Za več informacij in nasvetov smo na voljo na telefonski številki 069 771 766 ali na info.analiza.pisave@gmail.com . Ne odlašajte, zagotovite pravilno poslovanje svojega podjetja še danes! O avtorici.... Lucija Mihaela Zagajšek je rojena v Celju. Je prometna tehnica in diplomirana varstvoslovka s področja kriminalistične dejavnosti. Ukvarja se z različnimi storitvami, ki so povezane s pravom, grafologijo, lingvistiko in preiskovanjem. Je avtorica več knjig in člankov ter izvajalka usposabljanj in inštrukcij. Lucija Mihaela Zagajšek je svojo izobraževalno pot začela na Srednji prometni šoli v Celju, kjer je leta 2009 pridobila naziv prometni tehnik. Nato je nadaljevala študij na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, kjer je leta 2014 diplomirala iz programa varnost in policijsko delo, smer kriminalistična dejavnost in tako pridobila naziv diplomirana varstvoslovka. Njeno diplomsko delo z naslovom Raziskovanje dejavnikov prometnih nesreč je bilo pod mentorstvom takratnega direktorja Agencije za varnost prometa Ljuba Zajca. To delo je odprlo vrata v nove preiskovalne okvire, saj se takrat v Sloveniji dejavniki prometnih nesreč niso preiskovali, bili pa so v uvajanju. Po zaključku študija se je do leta 2018 ukvarjala z pisanjem raznih člankov, knjig in raziskav na področju prometa, varnosti in kriminalistike. Izvajala je tudi inštrukcije iz matematike, fizike in kemije na osnovnošolski in srednješolski ravni. Od leta 2018 do leta 2020 je poleg tega dela opravljala delo varnostnega inženirja pri večjem izvajalcu varstva pri delu na obali. Leta 2020 pa se je poleg vseh teh dejavnosti pričela ukvarjati tudi z raziskovalnimi storitvami grafologije ter lingvistike, neformalnimi preiskovalnimi storitvami. Pričela je pomagati fizičnim in pravnim osebam pri sumu kršenja njihovih pravic s strani države in državnih organov. Od leta 2020 je uvedla tudi tri grafološka usposabljanja oziroma tečaje, in sicer Grafologija v kadrovanju, Grafologija v preiskovanju ter Grafologija za poklicno usmerjanje. Za vsa ta usposabljanja je izdelala gradivo - knjige - z teorijo in praktičnimi vajami. Prav tako je avtorica knjig: “Grafologija v kadrovanju”, “Grafologija za preiskovalce” ter “Grafološko usmerjanje otrok in odraslih za izbiro poklica”. V letošnjem letu, letu 2023, pa je razširila svojo dejavnost tudi na neformalni del kazenskega prava ter na izvedbo in ureditev vseh internih aktov za podjetja, društva in zavode. Lucija Mihaela Zagajšek je tako vsestranska strokovnjakinja, ki svojim strankam zagotavlja kakovostne in ugodne storitve na različnih področjih. Poleg svojega dela je tudi aktivna članica različnih društev in organizacij, ki se ukvarjajo s prometom, varnostjo, pravom in izobraževanjem. Lucija Mihaela Zagajšek, dipl.var.