Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Pojdi na vsebino

Papež Gregor XV.: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Stebunik (pogovor | prispevki)
25.395 urejanj
Stebunik (pogovor | prispevki)
25.395 urejanj
Vrstica 110: Vrstica 110:
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1621-1623-_Gregorius_XV.html | language = latinščina | accessdate = 6. december 2011}}
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1621-1623-_Gregorius_XV.html | language = latinščina | accessdate = 6. december 2011}}


#Eno od najpomembnejših Gregorjevih dejanj, kar se tiče notranjih cerkvenih zadev, je bila ureditev papeških volitev. V svoji buli ''"Aeterni Patris"'' z dne 15 novembra 1621 predpisuje, da v prihodnje lahko potekajo papeške volitve na tri načine: z glasovanjem, s sporazumom in kot po navdihnjenju. – Predpisani načini so v bistvu ostali v veljavi vse do 1904. [[Papež Pij X.|Pij X.]] in pozneje [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]] sta tozadevna določila preurejala. Nazadnje pa je [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]] 1996 z odlokom ''[[Universi Dominici gregis]]'' odpravil izvolitev "per compromissum" in "per quasi inspirationem". Tako je ostalo v veljavi le tajno glasovanje. <ref>{{cite web|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/gregorio-xv_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Gregorio XV di Alexander Koller|publisher=Enciclopedia dei Papi|date=2000 |accessdate=15. avgust 2018}}</ref>
#Eno od najpomembnejših Gregorjevih dejanj, kar se tiče notranjih cerkvenih zadev, je bila ureditev papeških volitev. V svoji buli ''"Aeterni Patris"'' z dne 15 novembra 1621 predpisuje, da v prihodnje lahko potekajo papeške volitve na tri načine: z glasovanjem, s sporazumom in kot po navdihnjenju. – Predpisani načini so v bistvu ostali v veljavi vse do 1904. Nekoliko sta [[Papež Pij X.|Pij X.]] in [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]] tozadevna določila preurejala. Nazadnje pa je [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]] 1996 z odlokom ''[[Universi Dominici gregis]]'' odpravil izvolitev "per compromissum" in "per quasi inspirationem". Tako je ostalo v veljavi le tajno glasovanje. <ref>{{cite web|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/gregorio-xv_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Gregorio XV di Alexander Koller|publisher=Enciclopedia dei Papi|date=2000 |accessdate=15. avgust 2018}}</ref>
#Njegova bula ''"Decet Romanum Pontificem"'' z dne 12. marca 1622 vsebuje obrede, ki urejajo te tri načine volitev v vseh podrobnostih. Reden način izvolitve papeža je tajno glasovanje, pri katerem vsak kardinal mora dati glas le enemu kandidatu izvzemši sebe. V glavnem so natančne papeževe določbe ostale v veljavi vse do danes.
#Njegova bula ''"Decet Romanum Pontificem"'' z dne 12. marca 1622 vsebuje obrede, ki urejajo te tri načine volitev v vseh podrobnostih. Reden način izvolitve papeža je tajno glasovanje, pri katerem vsak kardinal mora dati glas le enemu kandidatu izvzemši sebe. V glavnem so natančne papeževe določbe ostale v veljavi vse do danes.
#Za ureditev in nadzorovanje misijonskega dela je ustanovljena 6. januarja 1622 posebna kardinalska komisija ''Congregatio de propaganda fide'' (''Združba za širjenje vere''). Za podrobno opredelitev pravic in dolžnosti nove združbe je Gregor XV. izdal [[papeška bula|bulo]] ''"[[Inscrutabili divinae providentiae]]"'' z dne 22. junija 1622.<ref>Bulo ''Inscrutabili'' glej v ''"Bullarium Romanum"'', XII, 690-3. </ref> <ref>{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/07004b.htm|title=Pope Gregory XV|publisher=New Advent|date=1910|accessdate=15. avgust 2018}}</ref>
#Za ureditev in nadzorovanje misijonskega dela je ustanovljena 6. januarja 1622 posebna kardinalska komisija ''Congregatio de propaganda fide'' (''Združba za širjenje vere''). Za podrobno opredelitev pravic in dolžnosti nove združbe je Gregor XV. izdal [[papeška bula|bulo]] ''"[[Inscrutabili divinae providentiae]]"'' z dne 22. junija 1622.<ref>Bulo ''Inscrutabili'' glej v ''"Bullarium Romanum"'', XII, 690-3. </ref> <ref>{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/07004b.htm|title=Pope Gregory XV|publisher=New Advent|date=1910|accessdate=15. avgust 2018}}</ref>

Redakcija: 23:05, 12. september 2018

 Gregor XV. 
Gregor XV.
Gregor XV.
Sedež9. februar 1621 (izvoljen)
Začetek papeževanja12. februar 1621 (posvečen, umeščen in kronan)
Konec papeževanja8. julij 1623 (umrl; 2 leti, 4 mesece, 29 dni)
PredhodnikPavel V.
NaslednikUrban VIII.
Redovi
Škofovsko posvečenje1. maj 1612
posvečevalec
Scipione Caffarelli-Borghese
Povzdignjen v kardinala19. september 1616
imenoval
Pavel V.
Položaj234. papež
Osebni podatki
RojstvoAlessandro Ludovisi
9. januar 1554[1][2]
Bologna
Smrt8. julij 1623({{padleft:1623|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[3][1][…] (69 let)
Rim
PokopanSant'Ignazio.
NarodnostItalijan
Verakatoličan
Staršiplemič Pompeo Ludovisi
Camilla Bianchini
Prejšnji položaj
Alma materGermanicum
Univerza v Bologni
Insignije
Grb osebe Papež Gregor XV.
Drugi papeži z imenom Gregor
Catholic-hierarchy.org

Papež Gregor XV. (rojen kot Alessandro Ludovisi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 9. januar 1554, Bologna, † 8. julij 1623.

Papež je bil med letoma 1621 in 1623.

Življenjepis

Mladost in vzpon

Aleksander se je rodil 9. januarja 1554 v Bologni kot tretjerojenec med sedmimi otroki; oče je bil plemič Pompeo Ludovisi od Samoggie (danes Savigno), mati pa Camilla Bianchini. Rodbina, ki je izhajala iz Florence, se je naselila v 12. stoletju v Bologni, se pridružila mestnim senatorjem in se povezala z drugimi vplivnimi rodbinami.

Jeseni 1567 je Aleksander skupaj s pet let starejšim bratom Ludvikom (Ludovico) vstopil v jezuitski zavod Germanicum, kjer je najprej obiskoval klasično gimnazijo; 1569 je diplomiral iz filozofije, a 1571 iz teologije.[5]

Že istega leta se je posvetil študiju prava v rodni Florenci in doktoriral "utriusque iuris" 4. junija 1575. Gregor XIII. mu je od 1582 do 1585 zaupal službo civilnega sodnika na kapitolskem sodišču. Klemen VIII. ga je 13. julija 1593 imenoval za poročevalca pri Segnaturi in za sodnika 13. avgusta 1596. 1597 so 1599 je bil namestnik rimskega upravnika, nato je postal 17. avgusta 1599 avditorij pri Rimski roti. [6]

1601 mu je papež skupaj z dvema drugima zaupal poslanstvo v Beneventu, da bi skupaj našli rešitev v zvezi z mejnimi spori z Neapeljskim kraljestvom in prizadetimi kneževinami.

Pod Pavlom V. je bil 2. aprila 1612 imenovan za nadškofa Bologne, a 1. maja 1612 je prejel škofovsko posvečenje. [7]

Bil je skrben dušni pastir, zvest Tridentinskemu koncilu, ki je sklical štiri škofijske sinode in spodbudil versko življenje.

19. septembra ga je Pavel V. imenoval za škrlatnika, a kardinalski klobuk je prejel šele med konsistorijem 20. novembra 1618, s tem da mu je 3. decembra bil dodeljen naslov Santa Maria in Trasponstina. 28. Januarja 1621 je Pavel umrl, in Ludovisi je vstopil v konklave kot papabilis. [8]

Papež

9. februarja 1621 ga je v konklavu izvolilo za papeža 52 kardinalov od 60-ih živečih in 14. februarja 1621 je bil ustoličen. [9]

Med petnajstletnim vladanjem Pavla V. je bil skoraj popolnoma obnovljen kardinalski zbor, čigar najvplivnejši član je bil papežev sorodnik, kardinal Borghese. Na njegov predlog so izvolili kardinali 67-letnega, slabotnega Aleksandra Ludovisija, ki si je privzel ime Gregor XV. v znamenje hvaležnosti do Gregorja XIII., ki ga je sprejel med uradnike Svetega sedeža.

Zaradi svoje bolehnosti in starosti se je čutil preslabotnega za nošenje odgovornega bremena vodstvene službe. Zato je takoj v začetku sprejel ob svojo stran 25-letnega pranečaka, Ludvika Ludovisija. Postavil ga je za kardinala in na njegova ramena preložil levji delež delovnega bremena. Če skrbno premotrimo njegovo osebnost, dejanja in uspehe, moramo reči, da to ni bil nepotizem; za dobro Cerkve je obremenil s številnimi nalogami mladega, učenega, pametnega, deloljubnega in plemenitega moža. Ludvika so prav tako vzgajali jezuiti; z vso dušo in mladostno zagnanostjo si je prisvojil katoliško obnovo oziroma protireformacijo, ki je krenila na zmagovit pohod po Evropi. Oba sta gojila veliko hvaležnost do svojih vzgojiteljev in glavnih nosilcev obnove – jezuitov. [10]

Konec Tridesetletne vojne

Gregor se je zelo veselil uspešnega vračanja protestantov v polno edinost, pisateljskega in pridigarskega delovanja, ki ga je izvajal Pázmány pod geslom Čisto srce in prav mnogo ljubezni[11] [12] [13]

Peter je veliko prispeval k temu, da je prišlo do mirovnega sporazuma 1622 med kalvinskim vladarjem Transilvanije Bethlenom in katoliškim svetorimskim cesarjem Ferdinandom II.. Po tridesetletni vojni so protestantom zagotovili versko svobodo. [14]

Nikolsburški mir je bil prvi mir med cesarjem Ferdinandom II. in Gabrijelom Bethlenom v tej dolgotrajni vojni. 11. oktobra 1621 so se začela mirovna pogajanja v Nikolsburgu (=Mikulov na južnem Moravskem). Bethlena sta zastopala Imre in Stanislav Thurzó, Ferdinanda pa Peter Pazmanj. Dosežen je bil tako, da je vsaka stran malo popustila. 6. januarja ga je podpisal Bethlen, 7. januarja 1622 pa cesar Ferdinand. V sporazumu je bila tudi določba, da morajo podložnikom omogočiti svobodno odločanje glede veroizpovedi tako zemljiški godpodarji kot tudi kralj. [15]

Kanonizacije in potrditve redov

Gregor XV. je opravil številne kanonizacije, hoteč s tem poudariti duhovno rodovitnost katoliške vere in dokazati, da se protestantizem moti v zavračanju češčenja svetnikov. Med poveličanimi so znane jezuitske osebnosti kot ustanovitelj jezuitov Ignacij Lojolski in njihov največji misijonar Frančišek Ksaverij, angelski mladenič Alojzij Gonzaga, kakor tudi ustanovitelj oratorijancev Filip Neri, ter obnoviteljica karmeličanov Terezija Avilska. Istega leta (1622) je prištel k blaženim velikega dominikanskega bogoslovca Alberta Velikega in dovolil praznik dominikanca Ambroža Sienskega [16]. Poblaženil je tudi španskega minorita Petra Alkantarskega [17]. K svetnikom je prištel ustanovitelja kartuzijanov Bruna, pa tudi zakonskega moža Izidorja [18] [19] [20]

Takrat so v duhu prenove Tridentinskega koncila nastajali in cveteli kar po vrsti novi redovi: jezuite je ustanovil sveti Ignacij Lojolski 1534, a jih je že 1540 potrdil Pavel III.; družbo oratorijancev je ustanovil sveti Filip Neri 1557, a papež je Gregor XIIII. jo je potrdil še istega leta; kapucíni (latinsko Ordo Fraturum Minorum Capuccinorum = red manjših bratov), so nastali 1525 zaradi različnega gledanja na zahtevo uboštva znotraj frančiškanov in je njihovo samostojnost 1528 potrdil Klemen VII.; lazariste je ustanovil sveti Vinko Pavelski 1625. Vse te obstoječe in nastajajoče družbe so uspešno uresničevale koncilske smernice ne le v Evropi, ampak tudi v misijonih po Ameriki, Aziji in Afriki. [21]

Dela

  • »Documenta Catholica Omnia« (v latinščina). Cooperatorum Veritatis Societas. Pridobljeno 6. decembra 2011.
  1. Eno od najpomembnejših Gregorjevih dejanj, kar se tiče notranjih cerkvenih zadev, je bila ureditev papeških volitev. V svoji buli "Aeterni Patris" z dne 15 novembra 1621 predpisuje, da v prihodnje lahko potekajo papeške volitve na tri načine: z glasovanjem, s sporazumom in kot po navdihnjenju. – Predpisani načini so v bistvu ostali v veljavi vse do 1904. Nekoliko sta Pij X. in Pavel VI. tozadevna določila preurejala. Nazadnje pa je Janez Pavel Veliki 1996 z odlokom Universi Dominici gregis odpravil izvolitev "per compromissum" in "per quasi inspirationem". Tako je ostalo v veljavi le tajno glasovanje. [22]
  2. Njegova bula "Decet Romanum Pontificem" z dne 12. marca 1622 vsebuje obrede, ki urejajo te tri načine volitev v vseh podrobnostih. Reden način izvolitve papeža je tajno glasovanje, pri katerem vsak kardinal mora dati glas le enemu kandidatu izvzemši sebe. V glavnem so natančne papeževe določbe ostale v veljavi vse do danes.
  3. Za ureditev in nadzorovanje misijonskega dela je ustanovljena 6. januarja 1622 posebna kardinalska komisija Congregatio de propaganda fide (Združba za širjenje vere). Za podrobno opredelitev pravic in dolžnosti nove združbe je Gregor XV. izdal bulo "Inscrutabili divinae providentiae" z dne 22. junija 1622.[23] [24]

Smrt in spomin

Grob Gregorja XV.

Gregor XV. je umrl v Kvirinalski palači v Rimu dne 8. julija 1623. Pokopali so ga v rimski cerkvi Sant'Ignazio.

Rodovnik

Gregor XV oče:
Pompeo Ludovisi, conte di Samoggia 		očetov dedek:
Ludovico Ludovisi 		očetov pradedek:
Girolamo Ludovisi 		očetov prapradedek:
Bertrando Ludovisi
očetova praprababica:
Caterina Cospi
očetova prababica:
Polissena Gozzadini 		očetov prapradedek:
Brandoligi Gozzadini
očetova praprababica:
?
očetova babica:
Bernardina Sassoni 		očetov pradedek:
Annibale Sassoni 		očetov prapradedek:
?
očetova praprababica:
?
očetova prababica:
? 		očetov prapradedek:
?
očetova praprababica:
?
mati:
Camilla Bianchini 		materin dedek:
Alessandro Bianchini 		materin pradedek:
Americo Bianchini 		materin prapradedek:
Giacomo Bianchini
materina praprababica:
Dionea Bargellini
materina prababica:
? 		materin prapradedek:
?
materina praprababica:
?
materina babica:
Ippolita Legnani 		materin pradedek:
? 		materin prapradedek:
?
materina praprababica:
?
materina prababica:
? 		materin prapradedek:
?
materina praprababica:
?

Ocena

Veliko papežev vstopa v svojo sveto službo z zavestjo, da bodo zadržali ta sedež dosmrtno. Nekateri papeži pa se zavedajo, da to ne bo dolgotrajno. Papež Gregor XV. je bil izvoljen v papeštvo 1621 pri 67-ih letih in slabega zdravja. Zavedal se je, da njegovo papeževanje ne bo predolgo in res, umrl je 1623. Zavest, da je njegov čas omejen, mu je bila v veliko spodbudo. Čeprav je bilo njegovo papeževanje kratko, ni Gregor XV. zapravil niti dneva. [25]

Kljub svoji starosti in oslabelosti je Gregor pokazal izjemno trdoživost. Pomagal je cesarju v Tridesetletni vojni in poljskemu kralju proti Turkom. Potrdil je zahtevo Maksimilijana Bavarskega do časti izbornega kneza, in je prejel v dar Heidelberško knjižnico, ki jo je prepeljal v Rim. [26]

Gregorjev pontifikat je izvršil dve pomembni prenovi: uvedel je tajno glasovanje v papeške volitve, in on je uvedel prvi stalni urad za nadzor nad katoliškimi zunanjimi misijoni, congregatio de propaganda fide - združbo za širjenje vere; njeno misijonsko delovanje je pomagalo Cerkvi, da je pridobila nazaj velik delež tega, kar je izgubila zaradi protestantovske reformacije. [27]

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 Koller A. Dizionario Biografico degli Italiani — 2002. — Vol. 59.
  2. ↑ BeWeb
  3. ↑ Record #118697404 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  4. ↑ SNAC — 2010.
  5. ↑ F. Gligora. I papi della Chiesa. str. 245.
  6. ↑ Rimska rota (latinsko: Tribunal Rotae Romanae) je rimsko prizivno sodišče pri Svetem sedežu
  7. ↑ »Pope Gregory XV - Alessandro Ludovisi«. Catholic Hierarchy. 30. april 2018. Pridobljeno 15. avgusta 2018.
  8. ↑ »Gregorio XV di Alexander Koller«. Enciclopedia dei Papi. 2000. Pridobljeno 15. avgusta 2018.
  9. ↑ F. Gligora. I papi della Chiesa. str. 245.
  10. ↑ F. Chobot. A pápák története. str. 384.
  11. ↑ madžarsko Tiszta szív és sok, sok szeretet; slovensko: Za plemenito in lepo življenje niso potrebna velika dela, ampak le čisto srce in prav mnogo ljubezni
  12. ↑ »Pázmány Péter - Idézetek«. Citatum.hu. Pridobljeno 28. januarja 2015.
  13. ↑ F. Chobot. Katolikus lexikon II (Gergely). str. 195.
  14. ↑ »Peter Pázmány«. Catholic Encyclopedia New Advent. Pridobljeno 30. januarja 2015.
  15. ↑ »Magyar Katolikus Lexikon > N > nikolsburgi béke«. Pázmány Péter Katolikus Egyetem. Pridobljeno 6. februarja 2015.
  16. ↑ Ambrož Sienski (Ambrogio Sansedoni 1220-1286) je bil dominikanski bogoslovec, diplomat in misijonar
  17. ↑ Peter Alkantarski (San Pedro de Alcántara 1499 – 1562) je bil prištet k svetnikom 1669 (Klemen IX.)
  18. ↑ sveti Izidor (1070-1130) je bil zakonski mož in kmet, ki se je odlikoval po dobrodelnosti in pobožnosti
  19. ↑ F. Chobot. A pápák története. str. 385.
  20. ↑ »Pope Gregory XV«. Catholic Online. Pridobljeno 15. avgusta 2018.
  21. ↑ J. Gergely. A pápaság története. str. 238.
  22. ↑ »Gregorio XV di Alexander Koller«. Enciclopedia dei Papi. 2000. Pridobljeno 15. avgusta 2018.
  23. ↑ Bulo Inscrutabili glej v "Bullarium Romanum", XII, 690-3.
  24. ↑ »Pope Gregory XV«. New Advent. 1910. Pridobljeno 15. avgusta 2018.
  25. ↑ »Pope Gregory XV: Biography & Accomplishments Chapter 8 & Lesson 74«. Study.com. Pridobljeno 15. avgusta 2018.
  26. ↑ »Pope Gregory XV«. NNDB. 2016. Pridobljeno 15. avgusta 2018.
  27. ↑ »Gregory XV pope«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 15. avgusta 2018.

Glej tudi

Nadaljnje branje

(slovensko)
  • Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
(angleško)
  • Richard P. McBrien: Lives of the Popes. San Francisco 2000.
(francosko)
  • John Norman Davidson Kelly: Dictionaire des papes. Brepols 1996.
(nemško)
  • Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • Päpste und Papsttum. Herder Lexikon (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
(italijansko)
  • Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco. Armando Editore, Roma 2013.
  • Juan María Laboa: La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene. Jaca Book, Milano 2007. (Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga).
  • Piero Bargellini: L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte. Vallecchi, Firenze 1974.
(madžarsko)
  • Ferenc Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • Jenő Gergely (1982). A pápaság története. Kossuth könyvkiadó, Budimpešta. ISBN 963 09 1863 3.
  • Konrád Szántó OFM: A katolikus Egyház története (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Papež Gregor XV..
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Papež Gregor XV.
(angleško)
(italijansko)
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Scipione Borghese 		Nadškof Bologne
12. marec, 1612 – 9. februar, 1621 		Naslednik: 
Ludovico Ludovisi
Predhodnik: 
Pavel V. 		Papež
9. februar, 1621 – 8. julij, 1623 		Naslednik: 
Urban VIII.
Stub icon

Ta članek o verski osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Opozorilo: Privzeti razvrstilni ključ »Gregor XV., Papež« prepiše prejšnji privzeti ključ razvrščanja »Gregor 15.«.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Papež_Gregor_XV.&oldid=5040751«