Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Pojdi na vsebino

Afrika

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Afrika
Površina30.221.532 km² (2.)
Št. prebivalcev1,1 milijarde[1] (2013, 2.)
Gostota naseljenosti30,51 preb./km2
DemonimAfričani
Države54 (in 2 sporni)
Odvisna ozemlja
Zunanja (3)
Notranja (4)
Časovni pasoviUTC-1 do UTC+4
Največja mestaMetropolitanska območja v Afriki
Nigerija Lagos
Egipt Kairo
Demokratična republika KongoRepublika Kongo Kinšasa-Brazzaville
Republika Južna Afrika Johannesburg
Somalija Mogadiš
Sudan Kartum-Omdurman
Tanzanija Dar es Salaam
Egipt Aleksandrija
Slonokoščena obala Abidžan
Maroko Casablanca
Politični zemljevid Afrike

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu. S 30.244.050 km² skupaj z otoki pokriva 20,3 % celotne kopenske površine na Zemlji. Z 1.4 milijarde prebivalcev[2][3] (leta 2021) predstavlja približno 18 % svetovnega prebivalstva.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Geografija Afrike

Afrika leži na vseh štirih poloblah. Na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantik, na jugovzhodu na Indijski ocean ter na severovzhodu na Rdeče morje. Severno od nje leži Evropa, vzhodno in severovzhodno pa Azija; najbližji del Evrope je Gibraltar na jugu Iberskega polotoka, ki ga od Afrike loči 13 km široka Gibraltarska ožina, najbližji del Azije pa Sinaj, ki je sicer del afriške države Egipt, a ga od Afrike loči umetni Sueški prekop, zgrajen v 19. stoletju. Od najsevernejše točke, rta Ras ben Sakka v Tuniziji do najjužnejše, rta Agulhas v Južni Afriki, meri okrog 8.000 km. Na skrajnem zahodu je Zeleni rt v Senegalu, na vzhodu pa polotok Ras Hafun v Somaliji, razdalja med njima je približno 7.400 km.

Je ostanek starega kontinenta Pangee. Afrika se je najmanj premikala. Osnovo predstavljajo najstarejše kamnine na Zemlji, zato je zelo bogata z rudami. Zaseda afriško tektonsko ploščo, del katere je bila do oligocena tudi arabska plošča z arabskim polotokom in delom Anatolije. Na vzhodu celine je tektonsko aktivno območje - t. i. vzhodnoafriška prelomnica, ki poteka od Mozambika na jugu do Džibutija na severu in kjer se bo po mnenju geologov afriška plošča razdelila na dvoje.[4]

Satelitska slika Afrike

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Prebivalstvo Afrike

Afriko pogosto imenujejo »zibelka človeštva«, saj paleontološke najdbe dokazujejo, da se je na tej celini razvila človeška vrsta. Tu so našli tako ostanke najstarejšega znanega skupnega prednika vseh človeku podobnih opic[5] kot tudi najstarejše ostanke sodobnega človeka.[6][7] Danes v Afriki živijo črnci, ki jih delimo na bantujce in sudanske črnce. Severno od Sahare najdemo predvsem Arabce, pripadnike bele rase.

Narodi se niso razvili. Evropski kolonisti pri osvajanju svojih novih kolonij niso ozirali na jezikovne meje med različnimi afriškimi ljudstvi. Ko so kolonije postale samostojne, so se ta različna ljudstva, pomešana med seboj, znašla v različnih novih državah. Plemenska nasprotja med njimi se od časa do časa sprevržejo v spopade. Ker domačini znotraj iste države pogosto govorijo več popolnoma različnih jezikov, se med seboj praviloma sporazumevajo kar v jeziku nekdanjih kolonialnih gospodarjev, največkrat angleščini ali francoščini. V severnem delu Afrike je razširjena arabščina.

Za prebivalstvo je značilna visoka rodnost. V zadnjih letih se je smrtnost otrok zmanjšala zaradi novih zdravil. Največji problemi prebivalstva so pogosta lakota, bolezni, slaba izobrazba ter oboroženi spopadi. Kljub temu zaradi izboljšanih pogojev preživetja Afrika v zadnjih nekaj desetletjih doživlja eksplozijo prebivalstva. Število prebivalcev se je po ocenah povečalo iz 221 milijonov leta 1950[8] na milijardo leta 2009.[9]

Podnebje in rastje

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Podnebje Afrike

Afrika je najtoplejša celina. Na njeno podnebje vplivajo različni dejavniki:

Ob ekvatorju je podnebje ekvatorialno. Zanj je značilna sopara in zenitne padavine. Rastje je bujno, značilen je tropski deževni gozd in džungla. Kraji med ekvatorjem in povratnikom imajo 2 deževni in sušni dobi. Tako podnebje imenujemo savansko podnebje. Značilno rastje je trava s posameznimi drevesi. Ob povratnikih prevladujeta puščavsko in polpuščavsko podnebje. Značilne so velike razlike med nočnimi in večernimi temperaturami. Značilno rastje je nizka trava, v slabih razmerah je skoraj ni. Na skrajnem severu in jugu celine prevladuje sredozemsko podnebje. Značilno rastje je makija ter zimzeleni gozdovi.

Regije, teritoriji in države

[uredi | uredi kodo]

V Afriki je nekaj odvisnih ozemelj, ki so ostanek nekdanjih evropskih kolonij. To so Mayotte, Reunion (Francija), Ceuta, Melilla, Kanarski otoki (Španija), Madeira (Portugalska) in Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (Združeno kraljestvo).

Glede na podobne naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti jo delimo v več geografskih enot; spodnjo razdelitev uporablja Organizacija združenih narodov.[10]

Afriške regije po shemi OZN:[10]
  Severna Afrika
  Zahodna Afrika
  Srednja Afrika
  Vzhodna Afrika
  Južna Afrika

Politični zemljevid Afrike

Zastava Grb Ime Površina
(km²) 		Prebivalstvo[11] Leto Gostota prebivalstva
(na km²) 		Glavno mesto
Severna Afrika
Alžirija Alžirija 2.381.740 34.178.188 2009 14 Alžir
Kanarski otoki Kanarski otoki (Španija)[12] 7.492 2.118.519 2010 226 Las Palmas de Gran Canaria,
Santa Cruz de Tenerife
Ceuta Ceuta (Španija)[13] 20 71.505 2001 3.575 —
Egipt Egipt[14] 1.001.450 82.868.000 2012 83 Kairo
Libija Libija 1.759.540 6.310.434 2009 4 Tripoli
Madeira Madeira (Portugalska)[15] 797 245.000 2001 307 Funchal
Melilla Melilla (Španija)[16] 12 66.411 2001 5.534 —
Maroko Maroko 446.550 34.859.364 2009 78 Rabat
Sudan Sudan 1.861.484 30.894.000 2008 17 Kartum
Tunizija Tunizija 163,610 10,486,339 2009 64 Tunis
Zahodna Sahara Zahodna Sahara[17] 266.000 405.210 2009 2 El Aaiún
Afriški rog ali Severovzhodna Afrika
Džibuti Džibuti 23.000 623.891 2012 22 Džibuti
Eritreja Eritreja 121.320 5.647.168 2009 47 Asmara
Etiopija Etiopija 1.127.127 84.320.987 2012 75 Adis Abeba
Somalija Somalija 637.657 9.832.017 2009 15 Mogadiš
Vzhodna Afrika
Burundi Burundi 27.830 8.988.091 2009 323 Gitega
Britanski teritorij v Indijskem oceanu Britansko ozemlje v Indijskem oceanu - arhipelag Chagos
(UK) 		56,13 3.000 2012 53,4 Diego Garcia
Komori Komori 2.170 752.438 2009 347 Moroni
Kenija Kenija 582.650 39.002.772 2009 66 Nairobi
Madagaskar Madagaskar 587.040 20.653.556 2009 35 Antananarivo
Malavi Malavi 118.480 14.268.711 2009 120 Lilongwe
Mavricij Mavricij 2.040 1.286.051 2012 630 Port Louis
Mayotte Mayotte (Francija) 374 223.765 2009 490 Mamoudzou
Mozambik Mozambik 801.590 21.669.278 2009 27 Maputo
Réunion Réunion 2.512 743.981 2002 296 Saint-Denis
Ruanda Ruanda 26.338 10.473.282 2009 398 Kigali
Sejšeli Sejšeli 455 87.476 2009 192 Viktorija
Južni Sudan Južni Sudan 619.745 8.260.490 2008 13 Džuba
Tanzanija Tanzanija 945.087 44.929.002 2009 43 Dodoma
Uganda Uganda 236.040 32.369.558 2009 137 Kampala
Zambija Zambija 752.614 11.862.740 2009 16 Lusaka
Zimbabve Zimbabve 390.580 11.392.629 2009 29 Harare
Srednja Afrika
Angola Angola 1.246.700 12.799.293 2009 10 Luanda
Kamerun Kamerun 475.440 18.879.301 2009 40 Yaoundé
Srednjeafriška republika Srednjeafriška republika 622.984 4.511.488 2009 7 Bangui
Čad Čad 1.284.000 10.329.208 2009 8 N'Djamena
Republika Kongo Zahodni Kongo 342.000 4.012.809 2009 12 Brazzaville
Demokratična republika Kongo Vzhodni Kongo 2.345.410 69.575.000 2012 30 Kinšasa
Ekvatorialna Gvineja Ekvatorialna Gvineja 28.051 633.441 2009 23 Malabo
Gabon Gabon 267.667 1.514.993 2009 6 Libreville
Sveti Tomaž in Princ Sveti Tomaž in Princ 1.001 212.679 2009 212 São Tomé
Južna Afrika
Bocvana Bocvana 600.370 1.990.876 2009 3 Gaborone
Lesoto Lesoto 30.355 2.130.819 2009 70 Maseru
Namibija Namibija 825.418 2.108.665 2009 3 Windhoek
Republika Južna Afrika Južna Afrika 1.219.912 51.770.560 2011 42 Bloemfontein, Cape Town, Pretorija[18]
Esvatini Esvatini 17.363 1.123.913 2009 65 Mbabane
Zahodna Afrika
Benin Benin 112.620 8.791.832 2009 78 Porto-Novo
Burkina Faso Burkina Faso 274.200 15.746.232 2009 57 Ouagadougou
Gambija Gambija 11.300 1.782.893 2009 158 Banjul
Gana Gana 239.460 23.832.495 2009 100 Akra
Gvineja Gvineja 245.857 10.057.975 2009 41 Conakry
Gvineja Bissau Gvineja Bissau 36.120 1.533.964 2009 43 Bissau
Liberija Liberija 111.370 3.441.790 2009 31 Monrovija
Mali Mali 1.240.000 12.666.987 2009 10 Bamako
Mavretanija Mavretanija 1.030.700 3.129.486 2009 3 Nouakchott
Niger Niger 1.267.000 15.306.252 2009 12 Niamey
Nigerija Nigerija 923.768 166.629.000 2012 180 Abuja
Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (UK) 420 7.728 2012 13 Jamestown
Senegal Senegal 196.190 13.711.597 2009 70 Dakar
Sierra Leone Sierra Leone 71.740 6.440.053 2009 90 Freetown
Slonokoščena obala Slonokoščena obala 322.460 20.617.068 2009 64 Yamoussoukro[19]
Togo Togo 56.785 6.019.877 2009 106 Lomé
Zelenortski otoki Zelenortski otoki 4.033 429.474 2009 107 Praia
Skupaj 30.368.609 1.001.322.068 2009 33


Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 20. oktobra 2017. Pridobljeno 27. junija 2014.
  2. ↑ »"World Population Prospects 2022"«. population.un.org. United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
  3. ↑ »World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100« (XSLX). population.un.org ("Total Population, as of 1 July (thousands)"). United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
  4. ↑ Mougenot, D.; Recq, M.; Virlogeux, P.; Lepvrier, C. (1986). »Seaward extension of the East African Rift«. Nature. Zv. 321, št. 6070. str. 599–603. doi:10.1038/321599a0. ISSN 0028-0836.
  5. ↑ Dalton, Rex (1. oktober 2009). »Oldest hominid skeleton revealed«. Nature News.
  6. ↑ Stringer, C.B. (1994). »Evolution of Early Humans«. V Jones, Steve; Martin, Robert; Pilbeam, David (ur.). The Cambridge Encyclopedia of Human Evolution. Cambridge: Cambridge University Press. str. 242. ISBN 978-0-521-32370-3.
  7. ↑ McHenry, H.M (2009). »Human Evolution«. V Ruse, Michael; Travis, Joseph (ur.). Evolution: The First Four Billion Years. Cambridge, Massachusetts: The Belknap Press of Harvard University Press. str. 265. ISBN 978-0-674-03175-3.
  8. ↑ Population Arhivirano 2000-12-17 na Wayback Machine.. Western Kentucky University. Pridobljeno 8.3.2012.
  9. ↑ Kobo, Kingsley (25. avgust 2009). »Africa's population now 1 billion«. AfricaNews. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. aprila 2011. Pridobljeno 8. marca 2012.
  10. ↑ 10,0 10,1 »Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings«. Oddelek OZN za statistiko. Pridobljeno 29. septembra 2013.
  11. ↑ »USCensusBureau:Countries and Areas Ranked by Population: 2009«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. oktobra 2013. Pridobljeno 27. junija 2014.
  12. ↑ Španske Kanarske otoke, z glavnimi mesti Las Palmas de Gran Canaria in Santa Cruz de Tenerife pogosto obravnavajo kot del Severne Afrike zaradi njihove bližine Maroku in Zahodni Sahari. Podatki o prebivalstvu in površini so za leto 2001.
  13. ↑ Špansko eksklavo Ceuta na kopnem obkroža Maroko v Severni Afriki; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
  14. ↑ Egipt uvrščamo med medcelinske države v Severni Afriki (UN regija) in Zahodni Aziji; številke za prebivalstvo in površino so le za afriški del, zahodno od Sueškega prekopa.
  15. ↑ Portugalsko otočje Madeira pogosto obravnavajo kot del Severne Afrike zaradi njegove relativne bližine Maroku; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
  16. ↑ Špansko eksklavo Melilla na kopnem obkroža Maroko v Severni Afriki; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
  17. ↑ Ozemlje Zahodna Sahara si lastita Demokratična arabska republika Sahara in Maroko. Demokratično arabsko republiko Sahara priznava kot neodvisno državo Afriška unija. Maroko si lasti vso državo kot svoje Južne province. Maroko upravlja 4/5 ozemlja, medtem ko Demokratična arabska republika Sahara nadzoruje 1/5. Maroška priključitev tega ozemlja ni mednarodno priznana.
  18. ↑ Republika Južna Afrika uradno nima prestolnice, tradicionalno si oblast delijo ta tri mesta: Bloemfontein je sedež sodne, Cape Town zakonodajne in Pretorija upravne oblasti.
  19. ↑ De facto glavno mesto je še vedno Abidžan.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Afrika.
Poglejte si besedo afrika v Wikislovarju, prostem slovarju.
Splošne informacije
Zgodovina
Novice
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afrika&oldid=6270658«