Arzenolit
| Arzenolit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | IV. razred – Oksidi in hidroksidi |
| Kemijska formula | As2O3 |
| Strunzova klasifikacija | 04.CB.50 |
| Klasifikacija DANA | 04.03.09.01 |
| Kristalna simetrija | Kubični heksaoktaeder (4/m 3 2/m), prostorska skupina F d3m |
| Osnovna celica | a = 11,0457 Å, Z = 16, V = 1347,66 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 197,84 g/mol |
| Barva | Modra, bela, svetlo rumena, rdeča |
| Kristalni habit | Prsten, brez vidnih kristalov ali skorjasti agregati |
| Kristalni sistem | Kubični |
| Razkolnost | Popolna po {111} |
| Lom | Školjkast |
| Trdota | 1,5 |
| Sijaj | Steklast do moten |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Specifična teža | 3,87 |
| Gostota | 3,7 g/cm3, izračunana 3,90 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Izotropen |
| Lomni količnik | n = 1,755 |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne fluorescira |
| Sklici | [1][2][3] |
Arzenolit je arzenov mineral s kemijsko formulo As2O3, ki je nastal z oksidacijo arzenovih sulfidov. Mineral ima običajno obliko majhnih belih oktaedrov, ki imajo zaradi nečistoč (realgar ali avripigment) rožnat ali rumen nadih. Spremljajo ga lahko klavderit (monoklinski As2O3), realgar(As4S4), avripigment (As2S3) in eritrit (Co3(AsO4)2 • 8H2O).[1]
Nahajališča
[uredi | uredi kodo]Pomembnejša nahajališča arzenolita so Sankt Andreasberg (Saška, Nemčija), Jáchymov, Radvanice, Příbram in Kutná Hora (Češka), Cármenes (León, Španija) ter Chañaral in Copiapó (Atacama, Čile).
V Sloveniji so arzenolit našli v Savskih jamah nad Jesenicami.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/arsenolite.pdf Handbook of Mineralogy
- ↑ http://webmineral.com/data/Arsenolite.shtml Webmineral
- ↑ http://www.mindat.org/min-294.html Mindat
- ↑ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.