Glog

Glog
	; Navadni glog (Crataegus laevigata)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline);
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke);
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice);
Red:	Rosales (šipkovci);
Družina:	Rosaceae (rožnice);
Poddružina:	Maloideae;
Rod:	Crataegus; Tourn. ex L.
Vrste
	Glej besedilo.

Glòg (znanstveno ime Crataegus) je zelo razširjen grm oz. nizko drevo, na Slovenskem visoko navadno do 5m, drugod pa lahko doseže tudi 14m. Raste v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. Glogi so morfološko in ekološko zelo raznolik in za botanike zahteven rod. V obdobju opisovanja novih vrst na osnovi najmanjših morfoloških razlik so na primer samo v Severni Ameriki razlikovali 1100 vrst glogov. Pozneje so število vrst močno zmanjšali. V Evropi raste približno 20, v Sloveniji pa 3 vrste glogov.

Ima ostre trne, listi so 2–4 cm dolgi.

Gloge prepoznamo med drugimi rožnicami po majhnih nazobčanih listih, po navadno trnastih vejah in po mokastih plodovih, ki imajo v sredini zelo trdo koščico.

Cvetenje

V maju ali juniju pričenja cveteti evropska vrsta enovrati glog (Crataegus monogyna), ki ima v cvetu en sam pestič in v rdečem plodu eno samo seme. Cvetovi enovratega gloga so bele barve. Navadni glog (Crataegus laevigata), ki cveti približno 14 dni pozneje kot enovratni glog, ima v cvetu dva do tri pestiče in dve do tri semena v plodu. Ostrogasti glog (Crataegus crus-galli) ima na vejah do 6 cm dolge, zakrivljene trne, nekrpate liste s skoraj gladkim listnatim robom, svetleče rjave popke in rdeče prašnice.

Slovenska poimenovanja

Glog je ljudem znan tudi kot beli trn, glag, glagon, enovratni glog, gloginje, glogovec, glozje, gložje, medvedove hruške, itd.

Nekaj izbranih vrst

Crataegus aemula
Crataegus aestivalis
Crataegus altaica
Crataegus ambigua
Crataegus ambitiosa
Crataegus anamesa
Crataegus ancisa
Crataegus annosa
Crataegus apiifolia
Crataegus apiomorpha
Crataegus aprica
Crataegus arborea
Crataegus arcana
Crataegus arkansana
Crataegus arnoldiana
Crataegus arrogans
Crataegus ater
Crataegus austromontana
Crataegus azarolus - acarola
Crataegus biltmoreana
Crataegus boyntonii
Crataegus brachyacantha
Crataegus calpodendron
Crataegus canbyi
Crataegus champlainensis
Crataegus chlorosarca
Crataegus chrysocarpa
Crataegus coccinoides
Crataegus collina
Crataegus columbiana
Crataegus compta
Crataegus crus-galli - trnati ali ostrogasti glog
Crataegus cuneata
Crataegus cupulifera
Crataegus dahurica
Crataegus diffusa
Crataegus douglasii
Crataegus dsungarica
Crataegus dunbarii
Crataegus ellwangeriana
Crataegus erythropoda
Crataegus flabellata
Crataegus flava

Crataegus fontanesiana
Crataegus heldreichii
Crataegus henryi
Crataegus heterophylla
Crataegus holmesiana
Crataegus hupehensis
Crataegus intricata
Crataegus jackii
Crataegus jonesiae
Crataegus laevigata (syn. C. oxyacantha) - navadni glog
Crataegus lavallei (C.Carrierei)
Crataegus mackenzii
Crataegus macrosperma
Crataegus marshalli
Crataegus maximowiczii
Crataegus mercerensis
Crataegus missouriensis
Crataegus mollis
Crataegus monogyna - enovrati glog
Crataegus nigra - panonski glog
Crataegus oliveriana
Crataegus orientalis
Crataegus pedicellata - pecljati glog oz. škrlatni trn
Crataegus pentagyna
Crataegus peregrina
Crataegus phaenopyrum
Crataegus pinnatifida
Crataegus pruinosa
Crataegus pubescens (syn. C. stipulacea)
Crataegus punctata
Crataegus puntamiana
Crataegus rhipidophylla (syn. C. rodiformis ali C. curvisepala) - čašasti glog
Crataegus rivularis
Crataegus saligna
Crataegus sanguinea
Crataegus spathulata
Crataegus submollis
Crataegus succulenta
Crataegus tanacetifolia
Crataegus triflora
Crataegus uniflora
Crataegus viridis
Crataegus wattiana
Crataegus wilsonii

Uporaba

Glog je zdravilna rastlina. Za namene zdravljenja so uporabni listi, cvetovi in plodovi gloga.

Zdravilni učinki

Glog deluje pomirjujoče na centralni živčni sistem, znižuje visok krvni pritisk, pomaga proti nespečnosti, zdravi grlo in dlesni, kot krema pomlajuje in ščiti kožo, glogov čaj se največ uporablja za zdravljenje in uravnavanje krvnega tlaka ter za krepitev srca, ....

Opozorilo

Glogovi plodovi so užitni, uživanje večjih količin v presnem stanju pa zaradi težke prebavljivosti ni priporočljivo. Sveže koščice so nekoliko strupene, ker vsebujejo cianovodikovo kislino.