Kobilnik nad Zadlazom Literatura in viri 1937 Henrik Tuma, Iz mojega življenja. Spomini, misli, izpovedi (Ljubljana 1937 / Ljubljana 1997) 194–195 (podatek B. Ivančič Kutin z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU dne 4. 11. 2016). 1964 Just Perat, Meteorsko “zlato” na Tolminskem. Kaj sta našla Ciril Cunder (sic) in Anton Nuk?, Delo 19. avg. 1964 (podatek M. Feigla iz Ajdovščine). 1992 Janez Dolenc, Zlati Bogatin. Tolminske povedke (Ljubljana 1992) 132. 1993 Janez Dolenc, Zgodovina doline Tolminke in Zadlašce, v: R. Lipušček (ur.), Dolini Tolminke in Zadlašce. Zbornik (Tolmin 1993) 76, sl. 2. Vira: Kronika župnije Tolmin II in leta 1990 zapisana pripoved Ludvika Janeža iz Čadrga. 2005 Slivester Gaberšček, Župnija Marijinega Vnebovzetja Tolmin (2005) 89. Vir: Kronika župnije Tolmin II. 2006 Miha Jeršek, Uroš Herlec, Utrinek za zbirko, v: M. Jeršek (ur.), Mineralna bogastva Slovenije (2006) 483–484. Na Tolminskem je znana legenda o padcu meteorita okoli leta 1885 na hrib Kobilnik nad sotočjem Tolminke in Zadlaščice. Pastirici s kmetije Mažarevc naj bi se ob blisku in udarcu prikazala devica Marija. Ob obletnicah tega dogodka so vse do prve svetovne vojne vsako poletje romale na Kobilnik večtisočglave procesije vernikov, celo iz Furlanije. Na mestu prikazovanja še danes stoji litoželezni križ, ki so ga z vozom pripeljali z Dunaja. Poseka ob križu, ki so jo obnovili pred leti, je vidna tudi iz doline, še posebej izpred okrepčevalnice P’r Palukču pri Tolminskih koritih, kjer nam je njen lastnik Milan Šorli pripovedoval to zgodbo. Znani zbiralec ostankov prve svetovne vojne Tilio iz Tolmina je bil prvi, ki je imel v teh krajih detektor za kovino. Dobil ga je od ameriških vojakov, ki so po drugi svetovni vojni bivali v coni B in odstranjevali minska polja. Pri sistematičnem iskanju na Kobilniku mu je uspelo najti poleg mnogih kovinskih ostankov iz prve vojne tudi delno zaobljeno in luknjičavo kovinsko gmoto, ki so jo seveda takoj proglasili za meteorit. Najdbo naj bi potrdili tudi na Institutu Jožef Stefan, kjer kasneje v arhivih žal nismo našli nobenih podatkov, in v nekem muzeju v Frankfurtu. Sin pokojnega najditelja je še imel eno rezino tega primerka, ki nam jo je prijazno pokazal. Takoj smo ugotovili, da je to kovinski baker s prevleko zelenega volka – malahita. Bakreni meteoriti pa niso znani. Tudi delno konveksna oblika na eni strani ter ravna na drugi sta kazali, da je bila kovina ulita v neko posodo. Že kmalu smo lastnika in nahajališče obiskali v spremstvu arheologinje dr. Neve Trampuž Orel, ki je potrdila, da je predmet polizdelek, verjetno iz bronaste dobe. Mesto najdbe za bronasto dobo dragocene najdbe je zelo nenavadno, saj je visoko nad dolino Soče v stranski dolini. Razmislek pa nas je vodil do spoznanja, da smo verjetno na sledi stari tovorniški poti med Soško dolino in Bohinjem preko sedla med Tolminskim Migovcem in Podrto goro. Meteorit nas torej nekje na Kobilniku še čaka. Polizdelek iz kovinskega bakra, verjetno iz bronaste dobe, iz stranske doline reke Soče; 12 x 7 cm. Foto: Uroš Herlec Vir: pripoved Milana Šorlija iz Zatolmina, lastnika okrepčevalnice P’r Palukču. 2008 Zoran Božič, Odmev na padec avškega meteorita v slovenskem leposlovju, v: D. Božič (ur.), Meteorit iz Avč v dolini Soče (2008) 25–26. Verjetno je, da se je Ivan še kot otrok udeležil romanja na hrib Kobilnik nad sotočjem Tolminke in Zadlaščice. Okoli leta 1885 naj bi na ta razgledni hrib padel meteorit, naravni pojav pa so domačini čez pet let povezali z Marijinim prikazovanjem. Na Kobilniku so postavili mogočen litoželezni križ, pripeljan z Dunaja, in to mesto je bilo še do prve svetovne vojne zelo obiskovana romarska pot. Vir: Jeršek, Herlec 2006. Zoran Božič, O meteoritih v slovenski publicistiki po drugi svetovni vojni, v: D. Božič (ur.), Meteorit iz Avč v dolini Soče (2008) 28–29. Hrib Kobilnik nad sotočjem Tolminke in Zadlaščice, kamor naj bi leta 1885 priletel meteorit. Foto: Olga Štrukelj. Litoželezni križ na Kobilniku, kjer naj bi se pastirici prikazala Devica Marija in je bila do prve svetovne vojne romarska pot. Foto: Marko Grego. Vir: Jeršek, Herlec 2006. Miha Jeršek, Meteoriti v Sloveniji, v: D. Božič (ur.), Meteorit iz Avč v dolini Soče (2008) 30–32. Polizdelek iz kovinskega bakra s Kobilnika je, dokler niso opravili analiz, veljal za meteorit. Foto: Uroš Herlec. Leta 1962 sta Ciril Cuder in Anton Nuk iz Tolmina raziskovala tolminsko okolico. Območje sta pregledovala z detektorjem kovin, ki jima je na pobočju Kobilnika sporočil, da sta našla kovinski predmet. Odkopala sta ga in pred njima je bila kovinska gmota nenavadne oblike. Od navdušenja je Anton vzkliknil, da sta našla zlato. Nato sta se spomnila legende o prikazovanju “Matere Božje” pod Mereževcem in pomislila, da je predmet morda padel z neba. Del predmeta sta podarila Tolminskemu muzeju, del pa sta ga odstopila za raziskave. Izkazalo se je, da gre za kovinski polizdelek iz bakra in ne za predmet, ki bi “padel z neba”. Literatura J. P., Meteorsko “zlato” na Tolminskem. Delo (19. avg. 1964). Vir: Perat 1964. 2012 Pripoved Marice Gabršček iz Ozidja Barbari Ivančič Kutin z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU leta 2012 (po telefonu). Vir: Pripoved Ludvika Janeža, p. d. Silanovega (recte Seljanovega), iz Čadrga. Komentar Z domnevnim padcem meteorita na hrib Kobilnik nad Zadlazom blizu Tolmina okrog leta 1885 sem se prvič ukvarjal leta 2007, ko sem skupaj z bratoma Zoranom in Miranom Lolo za oktobrsko številko revije Življenje in tehnika napisal članek o pozabljenem avškem meteoritu »Meteor ali topova kroglja«. Padec meteorita na Kobilnik je naveden v razpredelnici na strani 46. Naslednje leto sem uredil strokovno monografijo Meteorit iz Avč v dolini Soče 1908–2008. V njej je Kobilnik omenjen večkrat. Brat Zoran v članku z naslovom Odmev na padec avškega meteorita v slovenskem leposlovju domneva, da se je na Mostu na Soči rojeni pisatelj Ivan Pregelj udeležil enega od romanj na ta strmi hrib, ki so se začela po prikazovanjih device Marije leta 1890. Zoran navaja, da naj bi bil na ta razgledni hrib okoli leta 1885 padel meteorit (stran 25). Zoranovo poglavje O meteoritih v slovenski publicistiki po drugi svetovni vojni je ilustrirano s posnetkoma Kobilnika in na njem stoječega litoželeznega križa (stran 29). V poglavju Meteoriti v Sloveniji piše geolog Miha Jeršek, da sta Ciril Cuder in Anton Nuk iz Tolmina leta 1962 na Kobilniku izkopala nenavadno kovinsko gmoto. Povezala sta jo z legendo o prikazovanju Marije in pomislila, da gre za izpodnebnik (stran 31). Vendar so analize pokazale, da je predmet iz bakra, bakrenih meteoritov pa ne poznamo. Podatke o odkritju bakrene gmote je povzel iz članka Justa Perata Meteorsko »zlato« na Tolminskem, ki je izšel 19. avgusta 1964 v dnevniku Delo. Fotokopijo tega članka nam je med pripravami na praznovanje stote obletnice padca meteorita pri Avčah v občini Kanal ob Soči ljubeznivo dal Miklavž Feigel iz Ajdovščine. Leta 2010 sem v zvezi s Kobilnikom izmenjal nekaj pisem z Barbaro Ivančič Kutin na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Barbara je februarja posnela pripoved Marice Gabršček iz Ozidja pod Čadrgom, ki se je spomnila meteorita s Kobilnika nad Zadlazom. Marca 2010 pa me je opozorila na meni neznani članek tolminskega profesorja Janeza Dolenca, objavljen leta 1993 v zborniku Dolini Tolminke in Zadlašce. Dolenc piše v njem tudi o prikazovanjih Marije na Kobilniku. S Kobilnikom sem se ponovno srečal pred kratkim. Kolega Miha Mlinar me je prosil za strokovni pregled kataloga razstave Prapoti skozi praproti: arheološka topografija dolin Tolminke in Zadlaščice, ki bo decembra letos odprta v Tolminskem muzeju. Mlinar je za predstavitev Kobilnika uporabil tri zgoraj predstavljene vire: poglavje Utrinek za zbirko, ki sta ga za knjigo Mineralna bogastva Slovenije (2006) napisala Miha Jeršek in Uroš Herlec, že omenjeni sestavek Janeza Dolenca iz leta 1993 in meni neznano poglavje o kapeli na Kobilniku v knjigi Silvestra Gaberščka o župniji v Tolminu iz leta 2005. V petek, 4. t. m., sem Barbaro obiskal v njeni pisarni. Že znanim virom je dodala še dva, oba zelo zanimiva: pogovor z Marico Gabršček iz leta 2012, ki ga je posnela po telefonu, in knjigo Henrika Tume Iz mojega življenja, ki je izšla v Ljubljani leta 1937, to je dve leti po njegovi smrti. Tuma je bil od leta 1890 do leta 1894 sodnik v Tolminu. Barbara mi je dala še zapis povedke o prikazovanju Matere božje leta 1890 na Kobilniku. Leta 1990, točno sto let po prikazovanju, jo je Janezu Dolencu povedal Ludvik Janež iz Čadrga. S pomočjo Wikivira sem danes ugotovil, da je bila ta povedka predstavljena leta 1992 v Dolenčevi knjigi Zlati Bogatin (št. 96 na str. 132). Doslej znani pisni in ustni viri omogočajo naslednje ugotovitve o dogodkih na Kobilniku na koncu 19. in v šestdesetih letih 20. stoletja: 1. Bakreno gmoto sta našla leta 1964 ali prej (po Jeršku 2008 leta 1962) Ciril Cuder - Tilio in Anton Nuk iz Tolmina (Perat 1964). Dobila sta jo po naključju med načrtnim iskanjem kovinskih ostankov iz prve svetovne vojne (Jeršek, Herlec 2006). Kovinsko gmoto sta povezala s prikazovanjem Marije na Kobilniku leta 1890 in pomislila, da gre za meteorit. En kos je ohranil Cuder, enega so menda poslali na Inštitut Jožefa Stefana, en del, velik kot velika moška pest, pa je neki miličnik izročil Tolminskem muzeju (Perat 1964). O tem, kaj se je potem zgodilo s slednjim, ni podatkov. Zelo verjetno obstaja o pridobitvi kak zapis upravnice muzeja Marije Rutar. 2. O padcu meteorita na Kobilnik bi bila okrog 1885 gotovo pisala goriška Soča, vendar ni. Nobeden od prvotnih virov o prikazovanjih Marije leta 1890 (Kronika župnije Tolmin II, Tuma 1937) ne omenja padca meteorita na isti kraj komaj pet let pred tem. Šele ob odkritju bakrene gmote na Kobilniku leta 1964 ali kako leto prej sta najditelja Cuder in Nuk pomislila, da gre morda za meteorit, ker pač nista vedela, da bakrenih meteoritov sploh ni. V članku Justa Perata iz leta 1964 ni govora o padcu okoli leta 1885. Tudi Ludvik Janež je leta 1990 Dolencu pripovedoval samo o prikazovanjih Marije. Domnevni padec meteorita okoli leta 1885 omenja samo Milan Šorli, lastnik okrepčevalnice pri Tolminskih koritih, čigar zgodbo sta pred letom 2006 zapisala Jeršek in Herlec ali le eden od njiju. Jeršek in Herlec nista poznala nobenega drugega vira (Tuma 1937; Perat 1964; Dolenc 1992; Dolenc 1993; Gaberšček 2005). Vsi brez izjeme omenjajo samo prikazovanja Marije z Jezusom Urški Košuta leta 1890, padca meteorita okrog leta 1885 pa ne omenja nobeden od njih, ker je izmišljen. 3. Marija se je Urški menda prikazala na tri nedelje leta 1890, leta 1891 pa napovedane prikazni ni bilo (Dolenc 1993). 4. O tem, kje so ulili litoželezni križ, v pisnih virih ni podatkov. Morda pa je na njem znak livarne? Gaberšček navaja, da so ga romarji postavili leta 1892, vendar je treba podatek preveriti, ker isti avtor navaja napačno letnico prikazovanj Marije z Jezuščkom: 1891. Prim. Dolenc 1993! Samo Milan Šorli je povedal, da so ga z vozom pripeljali z Dunaja. Zakaj pa ne z vlakom do Trsta in šele potem z vozom na Tolminsko, če so ga sploh ulili na Dunaju? Po pričevanju Henrika Tume, ki je bil že v času prikazovanj po binkoštih leta 1890 ali kmalu za njimi sodnik v Tolminu, so posamezne dele križa na strmi Kobilnik zvlekli kmetje (Tuma 1937)! Ljubljana, 7. novembra 2016 (ponedeljek) dr. Dragan Božič 7