Stare sadne sorte na Goriške )ora Božič Lavričeva k již i a, Vipava, . are Goriška: Vipavska doli a, Soška doli a, Brda, Kras, Ba jši e i Tr ovski gozd Zgodba o strokovnjaku Ivanu Bolletu IVAN BOLLE (1850-1924) dvorni svetnik, direktor Kmetijskokemijske poskusne postaje v Gorici vi ograd ištvo, sadjarstvo, ojkarstvo, svilogojstvo) K jiži a je, k jiži e i Narod a i študijska k již i a Trst Giovanni Bolle (Prosek): Le ciliegie goriziane (1888). Er est Klavžar Vipava : Goriške čreš je . prevod iz italija šči e zdaj tudi v Bevkovi k již i i Ivan Bolle: Goriške čreš je POMEN USTREZNE ZEMLJE )A KAKOVOST SADEŽA: „Na ap e ih ze ljiščih, ki mejijo z opoko, n. pr. v Batujah, Selu, Še pasu, Vertovinu dajejo drevesa iste vrste mehak sad, ki je seveda manj vreden in ni nikakor sposoben za izvaža je.“ Goriška češ ja/ eplje ka/vipavka „)a izvaža je je aj oljša ed vse i aši i češ ja i, ker se e pokvari, tudi če je ose d i na potu; ruski kupci so se za njo pulili, ko je bilo leta 1896 carjevo kronanje v Moskvi; plačevali so lago do kr. klg.“ Na sliki: zadnji ruski car Nikolaj II. Kilogram vipavk = krona oz. žr ada) kraj arjev pri liž o e a Dobra letina vipavke: en milijon kron (Bolle i Boris Blažko • 1901 23.000 ton 49 mio evrov ČEŠNJE: o elje e žvepla e v sodih v Ameriko ČEŠPLJE: prunele po Evropi in v Ameriko HRUŠKE: štr ivke in funtarce na Dunaj Ohranjene skice avtohtonih sort sadja (ERSA, Pozzuolo del Friuli) Avtohto e sorte hrušk po Bolletu kobdiljka fermentinka figovka ječ e ka pše ič i a rože a vrtolanka krvavka njoki butirka Zgodba o petoralih in pituralkah Pituralka ni pera volpina lisičja hruška Spo i i A. Ša tel a Ljudski vrt katalog Mešča stvo a Goriške Nosil je spredaj na jermenih pritrjen kotel, ki je bil tako narejen, da je imel spodaj v posebnem oddelku s stranskimi luknjami nekaj žerjavi e, ad jo pa vročo vodo s kuha i i hruška i, i e ova i i »peturali«. Posebej je nosil s seboj, na pokrovu kotla, cele snope iz mehkega lesa zrezljanih ši i , a katere je atikal hruške, tri za dva krajcarja. Štefa Mauri (1931„Oče e je kot fa tiča večkrat peljal na sejem sv. Andreja v Gori o. O ičaj o i je za posladek kupil v sladkorni vodi kuha e hruške. To so ile avške vaht i e. Mi ji o ičaj o reče o kar piturali.“ iz Avč Just Ušaj K ečko ra je, Gori a, Goriška matica (1929): Martin sec (izg. martin sek). Sad je srednje velik, rjav in meso je zrnato. Odlič a i iska a sorta za „petorali“. Zori kasno v jeseni. - iz Plač )god a o goriških sušil ikih a pre og SUHO SADJE PO KOLIČINAH : Hruške kg Češplje kg Češ je kg Slive 1000 kg Breskve 500 kg Fige 500 kg Jabolka 200 kg Marelice 150 kg Priprava sadja za suše je BRESKVE: olupljene, žvepla e, cepke se razpolovijo, „duracine“ se po nekaj urah arežejo a trakove. Žup ik Jože Vidrih iz Goč „Sušili s o češ je, fige in breskve. Na soncu. Breskve smo olupili, žveplali, sušili en dan, da so spustile vodo, narezali na trakove (okrožali), spet žveplali i posušili do ko a. To je bilo za nas otroke aj oljše suho sadje.“ Zgodba o knjigah Stare sadne sorte na Goriške Projekt Rehabilitacija starih in avtohtonih sad ih sort v Goriški regiji Izdajatelj: Nosorogi, zavod za kulturno dejavnost Do a ija Švi e v okviru Švi arskega prispevka razširje i Evropski u iji Naklada: 500 izvodov Prvi zvezek (naslovnica) Terenska raziskava (Vipavska dolina) • • • • • • • • • • • • • • • • Budanje Cesta Dobravlje Goče Ke pršče Miren Ozeljan Podbreg Poreče Prvači a Selo Slejkoti Sto až Vogrsko Vrhpolje Vrtojba pologarca bendimka mravljevka ječ e ka žlaht ica sipnica maslenka budanjska maslenka/cukerbirne krvavka (okrogla) krvavka (podolgovata) mejdina/medina košovka/koškovka zvo čki gospoščica brenkuljica iva jška brutiebuoni pastorjevka ru e a šopkarica uranka/murvanca butela ešivka pše ič ica/šu iče ca zimska funtarca ošt ica/ oštarca Prvači a, Vogrsko Prvači a Prvači a Buda je, Cesta, Goče, Vrhpolje, Pod reg Poreče Poreče Poreče, Do ravlje, Vrhpolje Poreče, Buda je Poreče, Cesta Poreče Poreče, Pod reg Poreče, Sto až Poreče, Buda je Poreče Poreče Dobravlje, Slejkoti Miren, Dobravlje Budanje, Dobravlje Budanje Buda je, Goče Sto až Sto až Sto až, Rut, Gra t Cesta Dobravlje Goče, Rut Opis in slika fermentinke Drugi zvezek: sadovnjak Pod skalco Zgodba o knjigi Sadje sonca: Bogastvo starih riških sad ih sort Projekt so financirali Evropska unija iz sredstev evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja i Republika Slovenija in O či a Brda Izdajatelj: Društvo oljkarjev Brda Naklada: 1000 izvodov K jiga i škatla a esto ovitka Opis i slika hruške perifigi Zgodba o sadovnjaku Pod skalco Idealna lega sadovnjaka (terase na vzhodnem delu grebena nad potokom) – 2009 in 2017 in 2018 nobene škode Sadovnjak Pod skalco spomladi – po petih letih površi a okoli pol hektarja Sadovnjak Pod skalco jeseni (na treh straneh o krože z gozdo – severovzhodna lega) Sadovnjak Pod skalco pozi i razširitev – visokode el i sadov jak za ekološko pridelavo Razvoj sadovnjaka )ačetek jese i Prve terase 2011 BARAKA 2012 Druge terase 2013 Tretje terase 2014 Četrte terase Pete terase 2018 Okoli 180 dreves Okoli 150 sort Grmovnice in trte Sadovnjak spomladi leta 2011 Sodelovanje v prvem projektu Sadovnjak spomladi leta 2014 Ta li e, reže, z iral iki vode Primer tablice z napisom – plošči a ukev i količek akacija Sez a do ačih i tujih sort a araki Do ače i tuje stare sad e sorte ohra ja je, širje je, preizkuša je hruške – 43 sort češ je – 21 sort marelice – 16 sort jablane – 19 sort fige – 11 sort slive – 8 sort breskve – 7 sort granatovec, dren, mandljevec, leska, kuti a, š ar a hruši a, rakitove Vloga sadne sorte in lege sadovnjaka: mandljevec del diavolo v Kojskem in grossa dol e v Avčah (primerjava) Mandljevec (primerjava debelne skorje) Mandlji sort del diavolo in supernova Gnojenje Izključ o s hlevski gnojem: o ičaj o štiri ku ike, o čas o ose . )alož o g oje je i dognojevanje. „G oj je zlato.“ (S. Kosovel) Škroplje je Jesensko: modra galica in apno (bordojska brozga). Spomladansko: njivska preslica in zelena galica in propolis. Poletno: alge in propolis na dva tedna. )atira je rčesa stekle i e s pose VABA: vino, kis, sladkor, amonijak, ostanki rib različ e kombinacije) i i pokrovi Sovraž iki sadov jaka srne, divji prašiči, šoje i drugi ptiči Ograjevanje sadik in večjih dreves, Arbin, solar e lučke; upora a rež pred dozorevanjem sadja. Vzorč i sadov jak i sadov jak kot ge etska a ka Ogledi posameznikov ali skupin po dogovoru. Kontakt: gregor.bozic@gmail.com zoran.bozic@ung.si Mobi: 031-229437 Cepiči posa ez ih sort: gratis (zaenkrat). Gr ov i a š ar a hruši a okus kot orov i a Dren schumener (debeloploden, omeden za svežo upora o Češ ja napoleonka, hrustavka, debela, odlič ega okusa Češ ja karnjevka odlič a za pres o upora o, pe iva, ar elado i vlaga je v žga je Češ ja čufar a (drobna, sladka in okusna) Češ ja dreža zelo sladka, včasih sveža ali suše a za v oč ik Češ ja moscatella gialla zelo poz a, čvrsta, s posebnim priokusom) Viš ja stara avška de ela, zrela za pres o upora o, pri er a za zavitek i vlaga je v žga je Mareli a uda jska aro atič a i sladka, izvrst a za ar elado i žga je Marelica flokar dišeča i okus a, za vse namene) Marelica valleggia dro okusna) a, a zelo čvrsta i Breskev platicarpa bianca sladka i soč a Breskev alberges dro sladka; zelo rodna) a, čvrsta, gladka in Breskev regina di londa (pozna, izjemno soč a, epka Figa rjavi madon (dvorodna, zelo sladka, ampak tudi hitro zakisa) Figa zeleni madon (dvorodna, cvetonka, zelo velika, bolj odporna na zakisanje) Figa bonka (dvorodna, hitro zakisa, primerna za suše je Figa miljska (enorodna, ni tako sladka, ne zakisa) Figa dotato (dvorodna, svetla, sladka, ne zakisa) Sliva damaschina d‘autu epka, soč a o (zgodnja, ni Sliva ramasin di pagno zelo dro izjemnega okusa) a, čvrsta i Sliva regina claudia (debela, cepka, izjemno sladka in okusna) Sliva mirabella di Metz poz a, epka, odlič a za ar elade i žga je Hruška fermentinka zgod ja, zelo aro atič a, mora se mediti) Hruška figovka pose e o like, soč a, omedena zelo mehka) Hruška vrtolanka (podobna viljamovki, okusna in soč a, do ra za suše je Hruška ala vrtolanka dro zelo dobra) a, čvrsta, omedena Hruška seckel e a aj oljših a eriških sort, za presno ra o, kuha je i peče je Hruška limonarca zelo aro atič a i soč a, omedena rumena) Hruška avška sredi polja dro odlič a za peče je a, poz a, Hruška pastorjevka poz a, podolgovata z rjavo črto, odlič a za suše je Hruška spi a carpi poz a, odlič a za peče je Hruška vahtenca poz a, zr asta, odlič a za kuha je ali peče je Jablana trdoleska (zelo trda, omedena šele ar a, aro atič a Za posladek I (vrtolanke, pastorjevke, češplje in kakiji) Za posladek II (breskve, marelice, fige in prunele) )a do ače, zdravo i okus o sadje … )A!