upravljanjeobmočijskulturnodediščino,113–120,Ljubljana2014
RAZVOJNI POTENCIALI KULTURNE DEDIŠČINE
mag. Mateja Šmid Hribar, Lucija Lapuh
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika
mateja.smid@zrc-sazu.si,lucija.lapuh@zrc-sazu.si
UDK:91:719
IZVLEČEK
Razvojni potenciali kulturne dediščine
Kulturnadediščina,bodisikoncipiranakotdediščina,bodisikotvrednota,imarazličnerazvojnepotenciale.Tosotistipotenciali,s čimerlahkoprispevaprirazvoju,kipanileekonomski,temvečselahkonanaša
tudinasocialne,okoljskeinkulturnevidike.V člankuugotavljamo,daserazvojnipotencialipovečajo,
kopovežemoposamezneenotekulturnedediščine,alicelokopridedoprepletakulturneinnaravnedediščine.V prispevkusopodrobnejeopredeljeninekaterividikirazvojnihpotencialov.
KLJUČNEBESEDE
kulturnadediščina,kulturnevrednote,kultura,razvoj,trajnostnirazvoj,turizem,geografija
ABSTRACT
Cultural heritage development potentials
Culturalheritage,whetherconceivedofasheritageorasa value,hasvariousdevelopmentpotentials.It
canusethesepotentialstocontributenotonlytoeconomicdevelopment,butalsotosocial,environmental,
andculturaldevelopment.Thisarticledeterminesthatdevelopmentpotentialsincreasewhenindividual
culturalheritageunitsareconnected,orwhenthereisevena mixingofculturalandnaturalheritage.The
articledefinescertainaspectsofdevelopmentpotentialsingreaterdetail.
KEYWORDS
culturalheritage,culturalvalues,culture,development,sustainabledevelopment,tourism,geography
113
MatejaŠmidHribar,LucijaLapuh
1 Uvod
Kulturnadediščinajepogostopredmetraziskavinrazprav.Prispevki,študijeinraziskavesenajvečkratnanašajonasampojavinrazvojkoncepta(kulturne)dediščine(naprimerPetrič 2000;Rudolff 2006;
ŠmidHribarinLedinekLozej 2013),pogostasorazmišljanjao ustreznostiterminadediščina(Vecco 2010),
v zadnjemčasusevsevečnaporovusmerjav preučevanjeodnosadediščineinturizma(Loulanskiin
Loulanski 2011).Manjraziskanipasorazvojnipotencialikulturnedediščinepričemerserazvojne
nanašanujnosamonaekonomske,pačpatudinasocialne,okoljskeinkulturnevidike.
namenprispevkajenapodlagiteoretičnihizhodiščinpremislekao večplastnemodnosudediščineinrazvojapredstavitirazličnerazvojnepotencialedediščine.
2 O kulturni dediščini in vrednotah
Verjetnonajboljsplošnainširokozasnovanadefinicijadediščineje,dajetonekaj,karsmopodedovaliodpredhodnikovinzapuščamozanamcem.Dediščinasev grobemdelinanaravnoinkulturno,
pričemerkulturnodelimonaprejnasnovnoinnesnovno,snovnopašenapremičnoalinepremično
(ŠmidHribar 2013).V zadnjemčasusepolegizrazadediščinavsepogostejeuporabljaizrazvrednota.natemmestusenebomopodrobnejespuščaliv razpravokajjedediščinainkajvrednota,dejstvo
paje,darazlikovanjemedterminomdediščinainvrednotaprirazvojnihpotencialihninezanemarljivo,karsebopokazalov nadaljevanjuprirazmislekuo konceptualizacijivrednote.Čejeključnikoncept
dediščine»zapuščina«oziromadedovanje,prejemanjeodprednikovsamoposebi,prikonceptu»vrednote«stopiv ospredjedoločanje,ugotavljanje,presojanjevrednosti,s čimerpaseženaglašujerazmerje
medskupinooziromaposameznikominkulturnoprvino,kiutegnepostativrednota(ŠmidHribarin
LedinekLozej 2013).Rudolffova(2006)izpostavlja,dafilozofiprikonceptualizacijivrednoterazlikujejomedtremipristopi:1)subjektivističnim,zakateregasoedinikriterijvrednostisubjektivnidoživljaji
čutečihbitij;2)objektivističnim,kitrdi,davrednote,sicerpovezanes človekom,obstajajoneodvisno
odnasin3)neokantovskimracionalizmom,znotrajkateregasovrednotezasnovanenapodlagiuporabnihrazlogov(Thomas 1998,citiranopoRudolff 2006).
ninaključje,darazličnikonceptidediščineinvrednotprispevajorazličenizborinseznamedediščineoziromavrednot.V okvirusubjektivizmatakonimogočegovoritio objektivnihkriterijihzaizborvrednot,
sajsele-tespreminjajoodkulturedokulture.Rudolffova(2006)navajaKinga(2005),kipravi,dasovrednoteposvojinaravisubjektivneinselahkos časomspreminjajo.V precejšnjimerijepravtapristopbotroval
prepoznanjutežjeopredeljivenesnovnedediščine.V nasprotjus subjektivizmomsov objektivizmuvrednoteoziromadediščinavrednesameposebi;tapristopjetesnopovezans snovnodediščino,kakršnesona
primerstavbe.Zanašprispevekjezanimivneokantovskipristop,kjervrednostninev ljudeh,nitiv stvareh
samih,temvečjevrednostdediščine/vrednotev koristi,s katerobomodoseglinovvredencilj(Rudolff 2006).
Medtemkozadediščino,kismojopodedovali,ninujno,davsebujetudirazvojnipotencial,gavrednote,vsajv okviruneokantovskegaracionalizma,imajo.V temozirujepomembnafunkcionalnavloga –
nekajboizbranokotvrednota,čebomos temnaprimeruspeliprivabitituriste,ustvarilidelovnamesta
inpodobno.Podelitevstatusavrednotedoločenistvariješeposebejv zadnjemprimerupopolnomapoljubna,največkratprepuščenalokalniskupnostiinodvisnaodpovpraševanja.Trebapasejezavedati,dav tej
vlogivrednotapravzapravpostajasredstvozadosegocilja,naprimerrazvojadoločenegaobmočja.
3 Razvoj in razvojni potenciali
Slovarslovenskegaknjižnegajezika(medmrežje 1)navaja,dabesedarazvojizhajaizglagolarazviti,
oziromarazvijati,kimeddrugimpomeni,danekajprehajav popolnejšoobliko.
114
Razvojnipotencialikulturnedediščine
Gospodarskirazvojješedonedavnegatemeljilskorajizključnonatradicionalnihekonomskihmodelih,kjerjeključnamaksimizacijaekonomskegakapitalainprevladujeprepričanje,dajerastmaterialne
blaginjeneskončna(Gregorčičinsodelavci 2009).S priznavanjemdejstva,daneomajnagospodarska
rastv okvirufizičnihomejitevnašegaplanetanimožna,sev zadnjihdesetletjihvseboljuveljavljakoncept
trajnostnegarazvoja,znotrajkateregajepolegekonomskeganujentudisoobstojinrazvojsocialnega
inokoljskegakapitala.Darazvojv resniciniosredotočenlenaekonomskevidike,nakazujetudizgornja
razlagaglagolarazvijati,kjerjenavedeno,dajeedenodpomenovrazvojatudispreminjanjev popolnejšoobliko.Topaženakazujepremikizpomembnostikoličinev kakovost(naprimerkakovostbivalnega
okolja,možnostisprostitveterduhovnebogatitvečlovekainpodobno).Potrebenjemiselnipreskok,
kjernebopomembno,kakodosečiveč,temvečnekajdrugega(Hribar,ŠmidHribarinErhartič 2011).
Tejparadigmismosledilitudiv temprispevku,kjerrazvojnepotencialerazumemoskladnos konceptomtrajnostnegarazvoja,kisespecifičnoosredotočanato,dapotrebedanašnjegeneracijenebibremenile
uresničevanjapotrebbodočihgeneracij(medmrežje 2).Ekonomskemu,socialnemuinokoljskemustebrutrajnostnegarazvojajebilleta 2002dodanšekulturnisteber(medmrežje 3).Podrugistranitermin
potencialnakazujezmožnostoziromazmogljivostnečesa(medmrežje 1).Skladnos temispoznanjilahko
razvojnipotencialkulturnedediščinerazumemokottisto,s čimerkulturnadediščinalahkoprispeva
prirazvoju.Le-tanimišljenvečlev strogoekonomskemiskanjudobičkaingmotnedobrobiti,temveč
v ospredjevstopavsajšesocialnakomponentarazvoja,kisekažev krepitvisocialnekohezijeinutrjevanjuidentiteteoziromapoistovetenjudoločeneskupinez določenokulturnodediščino,torejv razvoju
družbekottake.
Kersezavedamo,davsakulturnadediščinanimaenakegarazvojnegapotenciala,pravtakorazvojnipotencialniizraženv enakimeri,jebilov okviruprojektaSY_CuLTourrazvitospletnoorodje,
s katerimlahkoidentificiramoinovrednotimorazvojnipotencialposameznihenotkulturnedediščine(medmrežje 4).Razvojnipotencialjebilopredeljenz naslednjimividiki(ŠmidHribarinLedinek
Lozej 2013):
• ekonomskirazvojnipotencial:neposrednekoristi,kotjemožnostvzpostavljanjanovihdelovnihmest
indobička,tertudiposredneekonomskekoristi;
• socialnirazvojnipotencial:številosodelujočihpriupravljanju,polegtegapatudimorebitenintegracijski,
istovetenjski,reprezentacijskiinkomunikacijskipotencial;
• okoljskirazvojnipotencial:ugodnorazmerjemednegativnimiinpozitivnimivplivinaokoljeinnaravo,
• kulturnirazvojnipotencial:možnostkreativneinduhovneizkušnjeterprakse.
4 Razvojni potenciali kulturne dediščine
Kulturnadediščina,čeniv povezaviz družbenimivrednotami,gospodarskodejavnostjoinmednarodnimipovezavamiterčenimaustreznegaupravljanja,nepredstavljaprednostiprirazvojunekega
območja(medmrežje 5).upravljanjekulturnedediščinez razvojnimistrategijamijekoristnotakoza
izobraževalnokotzagospodarskoraven(medmrežje 6).StrategijarazvojaSlovenije(medmrežje 7),ki
v 5. razvojniprioritetiobravnavapovezovanjeukrepovzadoseganjetrajnostnegarazvoja,posebejizpostavljarazvojnacionalneidentiteteinkultures kulturnodediščino.Meddrugimomenja,dajetrebakulturno
dediščinocelostnoohranjatiinrazvijatiterjopovezovatis sodobnimživljenjeminustvarjanjem,saj
jetonašmoralnidolgzanamcem(medmrežje 7).V nadaljevanjuskušamopodrobnejeopredelitirazličnevidikerazvojnegapotenciala.
4.1 Ekonomski razvojni potenciali
Gospodarskivplivipriohranjanjukulturnedediščineso:novadelovnamestainposledičnodohodek
gospodinjstvom,turizempovezans kulturnodediščinoinustanovitevmanjšihpodjetij.Priohranjanju
115
MatejaŠmidHribar,LucijaLapuh
dediščines svojimznanjemsodelujelokalnoprebivalstvo,kisemorausposabljatizadelovnamesta(medmrežje 5)(naprimerpriobnovikulturnedediščine,restavratorstvu …).Zaželenajeuporabamaterialov
izlokalnegaokolja.Vključenostlokalnegaprebivalstvalahkoprispevak zmanjševanjurevščine(medmrežje 6)nekegaobmočja,kjersenahajakulturnadediščina.V nekaterihprimerihlahkodediščina celo
vplivanarevitalizacijoobmočja(medmrežje 5).
DuCross(2001)navaja,damedkulturnodediščinoinnjenimturističnimpotencialomobstajadvosmerenodnos:naenistraninjenakulturnacelovitostinrobustnostinnadrugistranitržnifaktorji,
povezanis preoblikovanjemzgodovinskegaobmočjav kulturno-turističnoobmočje.Glavniciljnačrtovanjatrajnostnegakulturnegaturizmajeprepoznavanjeobmočijkulturnedediščine,potencialovza
razvojturizmainupravljanjezazagotavljanjetrajnosti,s čimerlahkoturizempripomoretudik ohranjanjudediščine.
Povezavamedkulturointurizmomjenajboljvidnaz vidikasodelovanjakulturev lokalnemokolju.37 %svetovnegaturizmaimakulturnokomponentoinkerturisti,povezanis kulturnodediščino,
ostanejov nekemkrajudljekotostali,kulturnadediščinapozitivnovplivanadelovnamestainspodbujadejavnosti,povezanes hotelskonamestitvijo,prevozom,gostinstvom,izdelavospominkov,turističnim
vodenjem … (medmrežje 5).Lokalnoprebivalstvojelahkozaradikulturnegaturizmašeboljponosno
nazgodovinosvojegaobmočja,izboljšaselokalnogospodarstvoinposledičnokakovostživljenja.Muzeji
inobmočjadediščineterkulturnidogodkimorajobitiodprtidonovihpodjetniškihpristopov –boljšikotjekulturniprodukt,veččasabodoturistipreživelinanekemobmočjuinprineslivečdenarja
(Silberberg 1994).
4.2 Socialni razvojni potenciali
Kulturnadediščinaprispevak identitetiobmočijinjev časuglobalizaciješekakopomembna.Pri
njenemohranjanjuimatazgodovinskavrednostinidentitetadostivečjipomenkotsamafizičnaobnovaobjektov,sajlokalniturističniizdelki,izdelavapublikacijinorganizacijaaktivnosti(kotnaprimer
razstav,sejmov,glasbenihdogodkov),povezanihs kulturnodediščino,pripomorejomeddrugimtudi
k promocijikraja(medmrežje 5).Močnejšalokalnaidentitetajev časuglobalizacijezadružboprednost,pričemerjezgovornamisel:»Čeželimozgraditiglobalnovas,moramonajprejdobropoznativas
(kraj),odkoderprihajamo«(Sarbib 2000,citiranopomedmrežje 6).Poudarjanamrečpomenposameznikoveidentitete,kiseoblikujev družinskemokolju,v domačemkraju.
V sklopusocialnihrazvojnihpotencialovprikulturnidediščiniprepoznamotudinjenovlogopri
vzgoji.S pomočjostarihznanjlahkonaprimerprispevamok vzgojio sonaravnembivanjuv določenipokrajini,alipas pomočjorazumevanjapreteklihdosežkov,šeposebejnatehničnempodročju,ki
soseohranilikotdediščina(naprimerIdrijskeklavže,kamšt…),vplivamonarazvojnovihznanj.Vokićeva
(2009)naprimerurokodelskedediščinev Pomurjuugotavlja,dajetrebapromocijole-teizvajatisistematičnopoosnovnihinsrednjihšolah,vrtcih,varstveno-delovnihcentrih,ljudskihuniverzahtertudipri
drugih,neformalnihizobraževalnihzdruženjihinorganizacijah.Tolahkopripomorepriizobraževanjuzapoklicedomačeinumetnostneobrti.
Zanimivajekulinaričnadediščina,kijonalokalniravnipredstavljajohrana,promocijalokalnih kmetijskihpridelkovterkuharskihknjigz lokalnimispecialitetami(bessiere 1998).Tuditatipdediščine
jelahkovirlokalnihpobud,elementturističnegarazvojainprispevak gradnjilokalneidentitete(bessiere 1998).
nenazadnjekulturnadediščina,šeposebnonesnovna,lahkopripomorepriintegracijiranljivihskupinv družbo(naprimermlajšeoziromastarejšegeneracije,ženske,invalidi,neizobraženi,nezaposleni)
invplivanamedgeneracijskidialoginprenosznanj.Tošeposebejveljav kmečkemokolju,kjerstarejši
skozivsakdanjedelootrokompredajajoznanje,obenempapravs temostajajoaktivnovključeniv družbo(Makarovič 1994).
116
Razvojnipotencialikulturnedediščine
4.3 Okoljski razvojni potenciali
Okoljskoproblematičnaopuščenaindustrijskaobmočjasov mnogoprimerihrazglašenainvarovana kotzgodovinskadediščina.Rudarskaobmočjasoposebnaindustrijskaobmočja,kipolegarhitekturnih
elementovvsebujejotudipokrajinskeelemente,povezanez geološkozgradbo.Potrebapoekonomski
revitalizacijiobmočij,kisotemeljilalenaenipanogi(naprimerrudarjenju),jez različnimisodobnimikulturnimividikiinz njimipovezanimipotencialispodbudilakulturnooživitevobmočij,novaraba
pav večiniprimerovprinašamanjšookoljskoobremenitev(Conesa,Schulininnowack 2008).
Okoljskirazvojnipotencialisenanašajopredvsemnatradicionalneprakse(nesnovnadediščina),
povezanes kulturnopokrajino(nepremičnadediščina),kotnaprimer:1)ohranjanjeobstoječihekosistemov (košnja narcisnih travnikov …), 2) vzdrževanje kompleksnosti in stabilnosti obstoječih
ekosistemov(sonaravnogospodarjenje,kiprispevak ohranjanjukulturnepokrajine …),3)podpiranje
krajevnepridelaveekološkehrane(tržnicez lokalnopridelanohrano,socialnopodjetništvonapodeželju …),4)preprečevanjeerozije(sonaravnogospodarjenjez gozdom …)inpodobno(Ledinek Lozej,
ŠmidHribarinbole 2012).
4.4 Kulturni razvojni potenciali
Tirazvojnipotencialisomednajmanjraziskanimi,čepravsobistvenizarazvojposameznedediščinekottake.nanašajosenarazvojkulturev najširšempomenu.Grezatisteenotekulturnedediščine,
ki1)navdihujejoinspodbujajoumetniškoizražanje(uporabačipkarstvav sodobnemoblikovanjuin
umetnosti …),2)omogočajoaktivnoudeležboinosebneizkušnjeterzadovoljstvo(sodelovanjev pevskem zboru, pri učenju kulinaričnih posebnosti …), 3) omogočajo osebno identifikacijo oziroma
poistovetenje(obnovainohranjanjedomačije,kiprehajaizrodav rod …),4)duhovnoizkušnjo(udeležbanaromarskipoti …)inpodobno(LedinekLozej,ŠmidHribarinbole 2012).Tipotencialinajvečkrat
nimajoneposrednegaekonomskegaučinkav svojiokolici,kljubtemupaz vplivanjemnaustvarjalne
sposobnostiposameznikaposrednopomembnobogatijocelotnodružbo.
Preglednica 1:Razvojnipotencialikulturnedediščine(povzetopoLedinekLozej,ŠmidHribarinBole 2012).
ekonomski
razvojnipotenciali
socialni
razvojnipotenciali
okoljski
razvojnipotenciali
• novadelovnamesta,
• trajnostniturizem,
• ustanovitevmanjših
podjetij,
• uporabalokalnih
materialov,
• revitalizacijaobmočij
kulturnedediščine,
• spodbujanjenovih
podjetniškihpristopov,
• spodbujanjedejavnosti,
povezanihs hotelsko
namestitvijo,prevozom,
gostinstvom,izdelavo
spominkov,turističnim
vodenjem
• ohranjanjelokalnein
• možnostponovne
nacionalneidentitete,
uporabestarih
• vzgojnavlogadediščine industrijskihinrudarskih
(prenosznanj),
območij,
• razvojnovihznanj,
• ohranjanjeobstoječih
• promocijakraja,
ekosistemov,
• vključevanjeranljivih • vzdrževanje
družbenihskupin,
kompleksnostiin
• medgeneracijskidialog
stabilnostiobstoječih
ekosistemov,
• podpiranjekrajevne
pridelaveekološke
hrane,
• preprečevanjeerozije
kulturni
razvojnipotenciali
• navdihinspodbudaza
umetniškoizražanje,
• aktivnaudeležba,osebne
izkušnjeinzadovoljstvo,
• osebnaidentifikacija,
• duhovnaizkušnja
MatejaŠmidHribar,LucijaLapuh
5 Razprava
Izpovedanegajerazvidno,daimakulturnadediščinarazličnerazvojnepotenciale.Posamezneenotelahkodoprinesejok pozitivnemuekonomskemuučinkudoločenegaprostora,drugeh krepitvisocialne
kohezije,identitete …Vendarpasejetrebazavedati,dazagotovilouspešnostinileprisotnostdediščine,temvečjezaaktivacijorazvojnegapotencialas kulturnodediščinonujnotudiustreznoupravljati
(ŠmidHribarinLedinekLozej 2013).Zgoljstarestavbe,spomeniki,celavaškajedrasamaposebiše ne
zagotavljajo ekonomskega razvojnega potenciala. Kurin (2004) se sprašuje ali lahko zaščita pod
unescompomenkulturnedediščinev časuglobalizaciješeokrepi.Tanazivdediščiniprinesevečjoprepoznavnost,a jezopettrebaz njoupravljati.
Razvojnipotencialisepovečajo,kopovežemoposamezneenotekulturnedediščine;znatnosinergijopadosežemo,kokulturnoinnaravnodediščinoprepletamov celovitozgodboprostora.Tolahko
ponazorimos primeromIdrije,kisekotnajstarejšeslovenskorudarskomesto,v kateremjebilonekdajzelopomembnodržavnopodjetjev Habsburškimonarhiji,hkratiponašas tehniško,kulturnoin
naravnodediščino.Rudarjenježivegasrebrasejezačelopoletu 1490(medmrežje 8)injemočnovplivalonarazvojnadaljnjeganaseljevanja,sajsosepolegrudarjevv dolinozačelinaseljevatitudi naravoslovci,
tehniškistrokovnjaki,zdravniki,raziskovalciinpopotniki(Scopoli,Hacquet,Freyerindrugi),kiso
pomembnoprispevalik razvojurazličnihpodročij,kotnaprimerbotanike,zdravstvaintehnike(v oblikiizvirnihtehničnihrešitev,kisopostaledediščina –naprimerkamšt,klavže …)(ErhartičinŠmid
Hribar 2010).Priseljencisopogostoprihajaliz družinami,takodasosepolegrudarsketradicijev Idriji
kmaluzačelerazvijativeščinečipkarstvainkulinarike,kisojus sebojprineslenjihovežene.Leta 1995
sorudnikzaprli(medmrežje 8),ostalapajebogatadediščina,kisejespletlaokolinjegainjebilaosnovazavpisIdrijenaunescovSeznamsvetovnedediščineleta 2012(medmrežje 9).V mednarodnijavnosti
šeboljprepoznanjeprimermestecaHallstatt,kjersosolzačelipridobivatižepred7000 leti.Potejmajhnivasicijebilotudipoimenovanozgodovinskoobdobje –Halštatskadoba(800–400 prednašimštetjem)
(medmrežje 10).Krajsedanesponašaz najstarejšimdelujočimcevovodomnasvetu,pokateremteče
slanavodaz rudnikadotovarnesoli.Rudnikjepripomogelk naselitvidoline,kijoobdajajogorein
neokrnjenanarava.Prvihoteljebilzgrajenželeta 1855,v njemsoimelislanokopel(medmrežje 11).
Hallstattjebilleta 1997zaradikulturnihinnaravnihznamenitostivpisannaunescovSeznamsvetovnedediščine(medmrežje 10),karjevplivalonaizjemenrazvojturizma.Vendarpasev zadnjemčasu
v Hallstattusoočajoz zelopovečanimobiskomdnevnihgostov,kiv spregiz omejenooskrboinstrogimrežimomvarovanjakulturneinnaravnedediščinevplivajonazmanjševanjekakovostiživljenja
prebivalcevinmigracije(medmrežje 12).PrimerHallstattaopozarja,daimalahkorazvojnipotencial
dediščinetudineželeneučinke.netrajnostnarabadediščine,kisenaprimerkažev neustreznem,masovnemturizmu,lahkovodiv uničenjedediščine.Turizempogostozahtevadodatnoinfrastrukturo,kiza
krajninujnovednopozitivna.Zgovorenprimerspopadanjaz omenjenimitežavamisobenetke,kijih
letnoobišče22 milijonovljudi,samo5 milijonovjihtamprespi,šemanj(manjkot2 milijonanaleto) obiščekakšnokulturnoznamenitostv benetkah(medmrežje 13,3).Vplivmasovneganizkokakovostnega
turizmajeuničujočnelez vidikaonesnaženostiinpreobljudenostimesta,temvečtudivplivanaselitevprebivalcevinnegospodarskihdejavnostiizmesta.Zgodovinskidelbenetkjev šestdesetihletih
izgubildvetretjiniprebivalstva(leta 1951180.000 prebivalcev,leta 2011 60.000)(medmrežje 13).
Trajnostnoupravljanjedediščinezahtevaobrnjenologiko:nelez dediščinorazvijatiturizem,temvečs pomočjoturizmarazvijatidediščino.Topomeni,dasejetrebaosredotočitinatakšenturizem,
kjerturistis svojoaktivnoparticipacijoprispevajok varovanjuinrazvojudediščinenanekemobmočju.Taktipturizmasenavadnonavezujenanesnovnodediščino.Turistiselahkoučijonaprimerpripravljati
kulinaričneposebnosti,sodelujejopriprenovahz naravnimimateriali(naprimerprenovispecifičnih
objektov,suhihzidov,pletenihograj …)inpodobnihtradicionalnihpraksah,kipogostovplivajona
ohranjanjepokrajinskeinbiotskepestrosti(naprimers prenosomznanjao košnjitravnikovlahkoohranjamonarcisneingrbinastetravnike).Tovrstnedejavnostijemožnooblikovativ ustrezneprodukte,
118
Razvojnipotencialikulturnedediščine
kituristuobprimernemplačilulahkonudijonepozabnadoživetjainpridobitevnovihveščin,pridomačinihpakrepijoidentitetoinponos,spodbujajospoštovanjelokalnedediščineterprispevajok razvoju
socialnekohezije.
6 Sklep
Kulturnadediščinaimarazličnerazvojnepotenciale,a jezanjihovoaktivacijotrebaz dediščino
upravljati,medsebojpovezovatinjenerazličneenoteintakoustvarjaticeloviteproizvodeinstoritve.
Šelenatanačindediščinapredstavljaprednostprirazvojunekegaobmočja.Dodatnoserazvojnipotencializnatnopovečajopriprepletanjukulturnedediščinez naravno.
Ekonomskirazvojnipotencialipredstavljajopriložnostzalokalnoprebivalstvo,dediščinapredstavljapotencialzaturisteinposledičnopotencialzarazvojlokalnegagospodarstva(novadelovnamesta,
gostinskiinprenočitveniobrati,muzeji …).nisopavsirazvojnipotencialiekonomskonaravnani.Zelo
pomembendeležrazvojnihpotencialovkulturnedediščinepomembnoprispevaprigradnjiinkrepitvisocialnekohezije,lokalneinnacionalneidentitete,priprenosuznanja,novihtehničnihizumihin
podobno.bistvenomanjsoraziskaniokoljskiinkulturnirazvojnipotencialikulturnedediščine,kar
jelahkopredmetprihodnjihraziskav.Pravtakobibilozanimivougotoviti,aliinčeda,kakotipidediščine(snovna,nesnovna,premična,nepremična)vplivajonarazličnerazvojnepotencialeinkateritipi
dediščinesepovezujejos posameznimirazvojnimipotenciali.
7 Viri in literatura
bessiere,j. 1998:LocalDevelopmentandHeritage:TraditionalFoodandCuisineasTouristAttractions
inRuralAreas.SociologiaRuralis38-1.Toulouse.
Conesa,H. M.,Schulin,R.,nowack,b. 2008:MiningLandscape:A CulturalTouristOpportunityoran
EnvironmentalProblem?EcologicalEconomics,64.newYork.DOI:10.1016/j.ecolecon.2007.06.023
DuCros,H. 2001:A newModeltoAssistinPlanningforSustainableCulturalHeritageTourism.InternationaljournalofTourismResearch,3.Chichester.DOI:10.1002/jtr.297
Erhartič,b.,ŠmidHribar,M. 2010:naravnadediščinav ObčiniIdrija.naprelomnici:razvojnavprašanjaObčineIdrija.Ljubljana.
Gregorčič,M.,Hanžek,M.,Kajfež-bogataj,L.,Kreft,L.,Murn,A.,Plut,D.,Stanovnik,T.,Školč,j.,Trontelj,
j. 2009:Kampokrizi?Prispevekk oblikovanjutrajnostnevizijeprihodnostiSlovenije.Medmrežje:
http://www.planbzaslovenijo.si/upload/SRS/kam-po-krizi.pdf(27. 6. 2013).
Hribar,M.,ŠmidHribar,M.,Erhartič,b. 2011:Premisleko razvojuinzavarovanihobmočjih.Razvoj
zavarovanihobmočijv Sloveniji.Ljubljana.
King,j. 2005:ICCROMReflectionontheConceptofOustandinguniversalValue.PredstavitevnasestankuWorldHeritageConvention:theConceptofOustandinguniversalValue.Kazan.(neobjavljeno
gradivo)
Kurin,R. 2004:SafeguardingIntangibleCulturalHeritageinthe 2003unESCOConvention:a CriticalAppraisal.MuseumInternational,56-1–2.Oxford.
LedinekLozej,Š.,ŠmidHribar,M.,bole,D. 2012:SY_CuLTourCheck-listforEvaluationofCultural
ValueswithRegardtoTheirDevelopmentalPotential.(neobjavljenogradivo)
Loulanski, T., Loulanski V. 2011: The Sustainable Integration of Cultural Heritage and Tourism:
a Meta-study.journalofSustainableTourism 19-7.Clevedon.DOI:10.1080/09669582.2011.553286
Makarovič,M.1994:Kulturanavasiinnjenavlogav razvojupodeželja.GlasnikSlovenskegaetnološkega
društva,34-4.Ljubljana.
Medmrežje 1:http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=razvoj&hs=1(26. 6. 2013).
119
MatejaŠmidHribar,LucijaLapuh
Medmrežje 2:http://www.un.org/documents/ga/res/42/ares42-187.htm(7. 11. 2012).
Medmrežje 3:http://www.agenda21culture.net/index.php?option=com_content&view=article&id=44&I
(7. 11. 2012).
Medmrežje 4:http://www.sycultour.eu/vprasalnik(26. 6. 2013).
Medmrežje 5: http://www.med-pact.com/Download/Archimedes/11%20Introduction%20Paper%20
Cultural%20Heritage%20and%20Ec%20Dvlpmt.pdf(12. 4. 2013).
Medmrežje 6: http://www-wds.worldbank.org/servlet/WDSContentServer/WDSP/Ib/2001/08/04/
000094946_01072504014633/Rendered/PDF/multi0page.pdf(12. 4. 2013).
Medmrežje 7:http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/projekti/02_StrategijarazvojaSlovenije.pdf
(26. 6. 2013).
Medmrežje 8:http://www.rzs-idrija.si/predstavitev.htm(17. 6. 2013).
Medmrežje 9: http://www.idrija-turizem.si/sl/sporo-ila-za-javnost/idrija-skupaj-z-amadenom-naseznamu-unesco.html(20. 6. 2013).
Medmrežje 10: http://www.hallstatt.net/about-hallstatt/weltkulturerbe-en-uS/history-of-hallstatt/
(16. 6. 2013).
Medmrežje 11:http://whc.unesco.org/en/list/806/documents/(16. 6. 2013).
Medmrežje 12:http://www.cherplan.eu/sites/default/files/public_files/WP4%20EPM%20Concept%20
Report_Part1.pdf(26. 6. 2013).
Medmrežje 13: http://www.unesco.org/new/fileadmin/MuLTIMEDIA/FIELD/Venice/pdf/news/
PROGRAMME%20Venice%20Workshop%2020-21%20june%202011.pdf(26. 6. 2013).
Petrič,M. 2000:Mednarodnopravnovarstvokulturnedediščine.Vestnik 17.Ljubljana.
Rudolff,b. 2006:Intangible’and‘Tangible’Heritage.Mainz.Medmrežje:http://d-nb.info/1000727173/34__
page=1&zoom=121,0,848(1. 6. 2013).
Sarbib,j. L. 2000.MinutesoftheMEnARegionalManagementTeamMeeting.WashingtonD.C.
Silberberg,T.1994:CulturalTourismandbusinessOpportunitiesforMuseumsandHeritageSites.PredstavitevnakonferenciQualityManagementinurbanTourism:balancingbusinessandEnvironment.
Toronto.
ŠmidHribar,M. 2014:Tipologijadediščine.upravljanjeobmočijs kulturnodediščino.Ljubljana.
ŠmidHribar,M.,LedinekLozej,Š. 2013:TheRoleofIdentifyingandManagingCulturalValuesinRural
Development.ActageograficaSlovenica 53-2.Ljubljana.DOI:10.3986/AGS53402
Thomas,A.1998:Values.RoutledgeEncyclopediaofPhilosophy9.London,newYork.
Vecco,M. 2010:A DefinitionofCulturalHeritage:FromtheTangibletotheIntangible.journalofCultural
Heritage 11.Paris.
Vokić,T. 2009:Rokodelskeobrti –priložnostizaregionalnirazvojPomurja. 20. zborovanjeslovenskih geografovPomurje –trajnostniregionalnirazvojobrekiMuri.MurskaSobota.Medmrežje:
http://www.drustvo-geografov-pomurja.si/projekti/zborovanje/zbornik/z1Tatjana%20Vokic_T.pdf
(4. 7. 2013).
120