Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
upravljanje­območij­s­kulturno­dediščino,­113–120,­Ljubljana­2014 RAZVOJNI POTENCIALI KULTURNE DEDIŠČINE mag. Mateja Šmid Hribar, Lucija Lapuh Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti,­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Melika ma­te­ja.smid@zrc-sazu.si,­luci­ja.la­puh@zrc-sazu.si UDK:­91:719 IZVLEČEK Razvojni potenciali kulturne dediščine Kul­tur­na­dediš­či­na,­bodi­si­kon­ci­pi­ra­na­kot­dediš­či­na,­bodi­si­kot­vred­no­ta,­ima­raz­lič­ne­raz­voj­ne­poten­cia­le.­To­so­tisti­poten­cia­li,­s či­mer­lah­ko­pris­pe­va­pri­raz­vo­ju,­ki­pa­ni­le­eko­nom­ski,­tem­več­se­lah­ko­nana­ša tudi­na­social­ne,­okolj­ske­in­kul­tur­ne­vidi­ke.­V član­ku­ugo­tav­lja­mo,­da­se­raz­voj­ni­poten­cia­li­pove­ča­jo, ko­pove­že­mo­posa­mez­ne­eno­te­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­ali­celo­ko­pri­de­do­pre­ple­ta­kul­tur­ne­in­narav­ne­dediš­či­ne.­V pris­pev­ku­so­podrob­ne­je­opre­de­lje­ni­neka­te­ri­vidi­ki­raz­voj­nih­poten­cia­lov. KLJUČNE­BESEDE kul­tur­na­dediš­či­na,­kul­tur­ne­vred­no­te,­kul­tu­ra,­raz­voj,­traj­nost­ni­raz­voj,­turi­zem,­geo­gra­fi­ja ABSTRACT Cultural heritage development potentials Cultural­heritage,­whether­conceived­of­as­heritage­or­as­a value,­has­various­development­potentials.­It can­use­these­potentials­to­contribute­not­only­to­economic­development,­but­also­to­social,­environmental, and­cultural­development.­This­article­determines­that­development­potentials­increase­when­individual cultural­heritage­units­are­connected,­or­when­there­is­even­a mixing­of­cultural­and­natural­heritage.­The article­defines­certain­aspects­of­development­potentials­in­greater­detail. KEY­WORDS cultural­heritage,­cultural­values,­culture,­development,­sustainable­development,­tourism,­geography 113 Mate­ja­Šmid­Hri­bar,­Luci­ja­Lapuh 1 Uvod Kul­tur­na­dediš­či­na­je­pogo­sto­pred­met­razi­skav­in­raz­prav.­Pris­pev­ki,­štu­di­je­in­razi­ska­ve­se­največ­krat­nana­ša­jo­na­sam­pojav­in­raz­voj­kon­cep­ta­(kul­tur­ne)­dediš­či­ne­(na­pri­mer­Petrič 2000;­Rudolff 2006; Šmid­Hri­bar­in­Ledi­nek­Lozej 2013),­pogo­sta­so­raz­miš­lja­nja­o us­trez­no­sti­ter­mi­na­dediš­či­na­(Vec­co 2010), v zad­njem­času­se­vse­več­napo­rov­usmer­ja­v preu­če­va­nje­odno­sa­dediš­či­ne­in­turiz­ma­(Lou­lan­ski­in Lou­lan­ski 2011).­Manj­razi­ska­ni­pa­so­raz­voj­ni­poten­cia­li­kul­tur­ne­dediš­či­ne­pri­čemer­se­raz­voj­ne nana­ša­nuj­no­samo­na­eko­nom­ske,­pač­pa­tudi­na­social­ne,­okolj­ske­in­kul­tur­ne­vidi­ke. na­men­pris­pev­ka­je­na­pod­la­gi­teo­re­tič­nih­izho­dišč­in­pre­mi­sle­ka­o več­plast­nem­odno­su­dediš­či­ne­in­raz­vo­ja­pred­sta­vi­ti­raz­lič­ne­raz­voj­ne­poten­cia­le­dediš­či­ne. 2 O kulturni dediščini in vrednotah Ver­jet­no­naj­bolj­splo­šna­in­širo­ko­zasno­va­na­defi­ni­ci­ja­dediš­či­ne­je,­da­je­to­nekaj,­kar­smo­pode­do­va­li­od­pred­hod­ni­kov­in­zapuš­ča­mo­zanam­cem.­Dediš­či­na­se­v gro­bem­deli­na­narav­no­in­kul­tur­no, pri­čemer­kul­tur­no­deli­mo­naprej­na­snov­no­in­nesnov­no,­snov­no­pa­še­na­pre­mič­no­ali­nepre­mič­no (Šmid­Hri­bar 2013).­V zad­njem­času­se­poleg­izra­za­dediš­či­na­vse­pogo­ste­je­upo­rab­lja­izraz­vred­no­ta.­na­tem­mestu­se­ne­bomo­podrob­ne­je­spuš­ča­li­v raz­pra­vo­kaj­je­dediš­či­na­in­kaj­vred­no­ta,­dejs­tvo pa­je,­da­raz­li­ko­va­nje­med­ter­mi­nom­dediš­či­na­in­vred­no­ta­pri­raz­voj­nih­poten­cia­lih­ni­neza­ne­mar­lji­vo,­kar­se­bo­poka­za­lo­v na­da­lje­va­nju­pri­raz­mi­sle­ku­o kon­cep­tua­li­za­ci­ji­vred­no­te.­Če­je­ključ­ni­kon­cept dediš­či­ne­»za­puš­či­na«­ozi­ro­ma­dedo­va­nje,­pre­je­ma­nje­od­pred­ni­kov­samo­po­sebi,­pri­kon­cep­tu­»vred­no­te«­sto­pi­v os­pred­je­dolo­ča­nje,­ugo­tav­lja­nje,­pre­so­ja­nje­vred­no­sti,­s či­mer­pa­se­že­nagla­šu­je­raz­mer­je med­sku­pi­no­ozi­ro­ma­posa­mez­ni­kom­in­kul­tur­no­prvi­no,­ki­uteg­ne­posta­ti­vred­no­ta­(Šmid­Hri­bar­in Ledi­nek­Lozej 2013).­Rudolf­fo­va­(2006)­izpo­stav­lja,­da­filo­zo­fi­pri­kon­cep­tua­li­za­ci­ji­vred­no­te­raz­li­kuje­jo­med­tre­mi­pri­sto­pi:­1)­sub­jek­ti­vi­stič­nim,­za­kate­re­ga­so­edi­ni­kri­te­rij­vred­no­sti­sub­jek­tiv­ni­doživ­lja­ji čute­čih­bitij;­2)­objek­ti­vi­stič­nim,­ki­trdi,­da­vred­no­te,­sicer­pove­za­ne­s člo­ve­kom,­obsta­ja­jo­neod­vi­sno od­nas­in­3)­neo­kan­tov­skim­racio­na­liz­mom,­zno­traj­kate­re­ga­so­vred­no­te­zasno­va­ne­na­pod­la­gi­upo­rab­nih­raz­lo­gov­(Tho­mas 1998,­citi­ra­no­po­Rudolff 2006). ni­naključ­je,­da­raz­lič­ni­kon­cep­ti­dediš­či­ne­in­vred­not­pris­pe­va­jo­raz­li­čen­izbor­in­sez­na­me­dediš­či­ne­ozi­ro­ma­vred­not.­V ok­vi­ru­sub­jek­ti­viz­ma­tako­ni­mogo­če­govo­ri­ti­o ob­jek­tiv­nih­kri­te­ri­jih­za­izbor­vred­not, saj­se­le-te­spre­mi­nja­jo­od­kul­tu­re­do­kul­tu­re.­Rudolf­fo­va­(2006)­nava­ja­Kin­ga­(2005),­ki­pra­vi,­da­so­vredno­te­po­svo­ji­nara­vi­sub­jek­tiv­ne­in­se­lah­ko­s ča­som­spre­mi­nja­jo.­V pre­cejš­nji­meri­je­prav­ta­pri­stop­botro­val pre­poz­na­nju­tež­je­opre­de­lji­ve­nesnov­ne­dediš­či­ne.­V nas­prot­ju­s sub­jek­ti­viz­mom­so­v ob­jek­ti­viz­mu­vredno­te­ozi­ro­ma­dediš­či­na­vred­ne­same­po­sebi;­ta­pri­stop­je­tesno­pove­zan­s snov­no­dediš­či­no,­kakr­šne­so­na pri­mer­stav­be.­Za­naš­pris­pe­vek­je­zani­miv­neo­kan­tov­ski­pri­stop,­kjer­vred­nost­ni­ne­v lju­deh,­niti­v stvareh samih,­tem­več­je­vred­nost­dediš­či­ne/vred­no­te­v ko­ri­sti,­s ka­te­ro­bomo­dose­gli­nov­vre­den­cilj­(Ru­dolff 2006). Med­tem­ko­za­dediš­či­no,­ki­smo­jo­pode­do­va­li,­ni­nuj­no,­da­vse­bu­je­tudi­raz­voj­ni­poten­cial,­ga­vred­no­te,­vsaj­v ok­vi­ru­neo­kan­tov­ske­ga­racio­na­liz­ma,­ima­jo.­V tem­ozi­ru­je­pomemb­na­funk­cio­nal­na­vlo­ga – nekaj­bo­izbra­no­kot­vred­no­ta,­če­bomo­s tem­na­pri­mer­uspe­li­pri­va­bi­ti­turi­ste,­ustva­ri­li­delov­na­mesta in­podob­no.­Pode­li­tev­sta­tu­sa­vred­no­te­dolo­če­ni­stva­ri­je­še­pose­bej­v zad­njem­pri­me­ru­popol­no­ma­poljub­na,­naj­več­krat­pre­puš­če­na­lokal­ni­skup­no­sti­in­odvi­sna­od­pov­pra­še­va­nja.­Tre­ba­pa­se­je­zave­da­ti,­da­v tej vlo­gi­vred­no­ta­prav­za­prav­posta­ja­sreds­tvo­za­dose­go­cilja,­na­pri­mer­raz­vo­ja­dolo­če­ne­ga­območ­ja. 3 Razvoj in razvojni potenciali Slo­var­slo­ven­ske­ga­knjiž­ne­ga­jezi­ka­(med­mrež­je 1)­nava­ja,­da­bese­da­raz­voj­izha­ja­iz­gla­go­la­razviti, ozi­ro­ma­raz­vi­ja­ti,­ki­med­dru­gim­pome­ni,­da­nekaj­pre­ha­ja­v po­pol­nej­šo­obli­ko. 114 Raz­voj­ni­poten­cia­li­kul­tur­ne­dediš­či­ne Gos­po­dar­ski­raz­voj­je­še­do­nedav­ne­ga­teme­ljil­sko­raj­izključ­no­na­tra­di­cio­nal­nih­eko­nom­skih­mode­lih,­kjer­je­ključ­na­mak­si­mi­za­ci­ja­eko­nom­ske­ga­kapi­ta­la­in­pre­vla­du­je­pre­pri­ča­nje,­da­je­rast­mate­rial­ne bla­gi­nje­neskonč­na­(Gre­gor­čič­in­sode­lav­ci 2009).­S priz­na­va­njem­dejs­tva,­da­neo­maj­na­gos­po­dar­ska rast­v ok­vi­ru­fizič­nih­ome­ji­tev­naše­ga­pla­ne­ta­ni­mož­na,­se­v zad­njih­deset­let­jih­vse­bolj­uve­ljav­lja­koncept traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja,­zno­traj­kate­re­ga­je­poleg­eko­nom­ske­ga­nujen­tudi­soob­stoj­in­raz­voj­social­ne­ga in­okolj­ske­ga­kapi­ta­la.­Da­raz­voj­v re­sni­ci­ni­osre­do­to­čen­le­na­eko­nom­ske­vidi­ke,­naka­zu­je­tudi­zgornja raz­la­ga­gla­go­la­raz­vi­ja­ti,­kjer­je­nave­de­no,­da­je­eden­od­pome­nov­raz­vo­ja­tudi­spre­mi­nja­nje­v po­pol­nej­šo­obli­ko.­To­pa­že­naka­zu­je­pre­mik­iz­pomemb­no­sti­koli­či­ne­v ka­ko­vost­(na­pri­mer­kako­vost­bival­ne­ga oko­lja,­mož­no­sti­spro­sti­tve­ter­duhov­ne­boga­ti­tve­člo­ve­ka­in­podob­no).­Potre­ben­je­misel­ni­pre­skok, kjer­ne­bo­pomemb­no,­kako­dose­či­več,­tem­več­nekaj­dru­ge­ga­(Hri­bar,­Šmid­Hri­bar­in­Erhar­tič 2011). Tej­para­dig­mi­smo­sle­di­li­tudi­v tem­pris­pev­ku,­kjer­raz­voj­ne­poten­cia­le­razu­me­mo­sklad­no­s kon­cep­tom­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja,­ki­se­spe­ci­fič­no­osre­do­to­ča­na­to,­da­potre­be­današ­nje­gene­ra­ci­je­ne­bi­bre­me­ni­le ure­sni­če­va­nja­potreb­bodo­čih­gene­ra­cij­(med­mrež­je 2).­Eko­nom­ske­mu,­social­ne­mu­in­okolj­ske­mu­ste­bru­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja­je­bil­leta 2002­dodan­še­kul­tur­ni­ste­ber­(med­mrež­je 3).­Po­dru­gi­stra­ni­ter­min poten­cial­naka­zu­je­zmož­nost­ozi­ro­ma­zmog­lji­vost­neče­sa­(med­mrež­je 1).­Sklad­no­s temi­spoz­na­nji­lahko raz­voj­ni­poten­cial­kul­tur­ne­dediš­či­ne­razu­me­mo­kot­tisto,­s či­mer­kul­tur­na­dediš­či­na­lah­ko­pris­pe­va pri­raz­vo­ju.­Le-ta­ni­miš­ljen­več­le­v stro­go­eko­nom­skem­iska­nju­dobič­ka­in­gmot­ne­dobro­bi­ti,­temveč v os­pred­je­vsto­pa­vsaj­še­social­na­kom­po­nen­ta­raz­vo­ja,­ki­se­kaže­v kre­pi­tvi­social­ne­kohe­zi­je­in­utrje­va­nju­iden­ti­te­te­ozi­ro­ma­poi­sto­ve­te­nju­dolo­če­ne­sku­pi­ne­z do­lo­če­no­kul­tur­no­dediš­či­no,­torej­v raz­vo­ju druž­be­kot­take. Ker­se­zave­da­mo,­da­vsa­kul­tur­na­dediš­či­na­nima­ena­ke­ga­raz­voj­ne­ga­poten­cia­la,­prav­tako­raz­voj­ni­poten­cial­ni­izra­žen­v ena­ki­meri,­je­bilo­v ok­vi­ru­pro­jek­ta­SY_CuLT­our­raz­vi­to­splet­no­orod­je, s ka­te­rim­lah­ko­iden­ti­fi­ci­ra­mo­in­ovred­no­ti­mo­raz­voj­ni­poten­cial­posa­mez­nih­enot­kul­tur­ne­dediš­či­ne­(med­mrež­je 4).­Raz­voj­ni­poten­cial­je­bil­opre­de­ljen­z na­sled­nji­mi­vidi­ki­(Šmid­Hri­bar­in­Ledi­nek Lozej 2013): •­ eko­nom­ski­raz­voj­ni­poten­cial:­nepo­sred­ne­kori­sti,­kot­je­mož­nost­vzpo­stav­lja­nja­novih­delov­nih­mest in­dobič­ka,­ter­tudi­posred­ne­eko­nom­ske­kori­sti; •­ social­ni­raz­voj­ni­poten­cial:­šte­vi­lo­sode­lu­jo­čih­pri­uprav­lja­nju,­poleg­tega­pa­tudi­more­bi­ten­inte­gracijski, isto­ve­tenj­ski,­repre­zen­ta­cij­ski­in­komu­ni­ka­cij­ski­poten­cial; •­ okolj­ski­raz­voj­ni­poten­cial:­ugod­no­raz­mer­je­med­nega­tiv­ni­mi­in­pozi­tiv­ni­mi­vpli­vi­na­oko­lje­in­naravo, •­ kul­tur­ni­raz­voj­ni­poten­cial:­mož­nost­krea­tiv­ne­in­duhov­ne­izkuš­nje­ter­prak­se. 4 Razvojni potenciali kulturne dediščine Kul­tur­na­dediš­či­na,­če­ni­v po­ve­za­vi­z druž­be­ni­mi­vred­no­ta­mi,­gos­po­dar­sko­dejav­nost­jo­in­med­na­rod­ni­mi­pove­za­va­mi­ter­če­nima­ustrez­ne­ga­uprav­lja­nja,­ne­pred­stav­lja­pred­no­sti­pri­raz­vo­ju­neke­ga območ­ja­(med­mrež­je 5).­uprav­lja­nje­kul­tur­ne­dediš­či­ne­z raz­voj­ni­mi­stra­te­gi­ja­mi­je­korist­no­tako­za izo­bra­že­val­no­kot­za­gos­po­dar­sko­raven­(med­mrež­je 6).­Stra­te­gi­ja­raz­vo­ja­Slo­ve­ni­je­(med­mrež­je 7),­ki v 5. raz­voj­ni­prio­ri­te­ti­obrav­na­va­pove­zo­va­nje­ukre­pov­za­dose­ga­nje­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja,­pose­bej­izpostav­lja­raz­voj­nacio­nal­ne­iden­ti­te­te­in­kul­tu­re­s kul­tur­no­dediš­či­no.­Med­dru­gim­ome­nja,­da­je­tre­ba­kul­tur­no dediš­či­no­celost­no­ohra­nja­ti­in­raz­vi­ja­ti­ter­jo­pove­zo­va­ti­s so­dob­nim­živ­lje­njem­in­ustvar­ja­njem,­saj je­to­naš­moral­ni­dolg­zanam­cem­(med­mrež­je 7).­V na­da­lje­va­nju­sku­ša­mo­podrob­ne­je­opre­de­li­ti­raz­lič­ne­vidi­ke­raz­voj­ne­ga­poten­cia­la. 4.1 Ekonomski razvojni potenciali Gos­po­dar­ski­vpli­vi­pri­ohra­nja­nju­kul­tur­ne­dediš­či­ne­so:­nova­delov­na­mesta­in­posle­dič­no­dohodek gos­po­dinjs­tvom,­turi­zem­pove­zan­s kul­tur­no­dediš­či­no­in­usta­no­vi­tev­manj­ših­pod­je­tij.­Pri­ohra­nja­nju 115 Mate­ja­Šmid­Hri­bar,­Luci­ja­Lapuh dediš­či­ne­s svo­jim­zna­njem­sode­lu­je­lokal­no­pre­bi­vals­tvo,­ki­se­mora­uspo­sab­lja­ti­za­delov­na­mesta­(med­mrež­je 5)­(na­pri­mer­pri­obno­vi­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­resta­vra­tors­tvu …).­Zaže­le­na­je­upo­ra­ba­mate­ria­lov iz­lokal­ne­ga­oko­lja.­Vklju­če­nost­lokal­ne­ga­pre­bi­vals­tva­lah­ko­pris­pe­va­k zmanj­še­va­nju­revš­či­ne­(med­mrež­je 6)­neke­ga­območ­ja,­kjer­se­naha­ja­kul­tur­na­dediš­či­na.­V ne­ka­te­rih­pri­me­rih­lah­ko­dediš­či­na celo vpli­va­na­revi­ta­li­za­ci­jo­območ­ja­(med­mrež­je 5). Du­Cross­(2001)­nava­ja,­da­med­kul­tur­no­dediš­či­no­in­nje­nim­turi­stič­nim­poten­cia­lom­obsta­ja­dvo­sme­ren­odnos:­na­eni­stra­ni­nje­na­kul­tur­na­celo­vi­tost­in­robust­nost­in­na­dru­gi­stra­ni­trž­ni­fak­tor­ji, pove­za­ni­s preob­li­ko­va­njem­zgo­do­vin­ske­ga­območ­ja­v kul­tur­no-tu­ri­stič­no­območ­je.­Glav­ni­cilj­načr­to­va­nja­traj­nost­ne­ga­kul­tur­ne­ga­turiz­ma­je­pre­poz­na­va­nje­obmo­čij­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­poten­cia­lov­za raz­voj­turiz­ma­in­uprav­lja­nje­za­zago­tav­lja­nje­traj­no­sti,­s či­mer­lah­ko­turi­zem­pri­po­mo­re­tudi­k ohra­nja­nju­dediš­či­ne. Po­ve­za­va­med­kul­tu­ro­in­turiz­mom­je­naj­bolj­vid­na­z vi­di­ka­sode­lo­va­nja­kul­tu­re­v lo­kal­nem­oko­lju.­37 %­sve­tov­ne­ga­turiz­ma­ima­kul­tur­no­kom­po­nen­to­in­ker­turi­sti,­pove­za­ni­s kul­tur­no­dediš­či­no, osta­ne­jo­v ne­kem­kra­ju­dlje­kot­osta­li,­kul­tur­na­dediš­či­na­pozi­tiv­no­vpli­va­na­delov­na­mesta­in­spodbu­ja­dejav­no­sti,­pove­za­ne­s ho­tel­sko­name­sti­tvi­jo,­pre­vo­zom,­gostins­tvom,­izde­la­vo­spo­min­kov,­turi­stič­nim vode­njem … (med­mrež­je 5).­Lokal­no­pre­bi­vals­tvo­je­lah­ko­zara­di­kul­tur­ne­ga­turiz­ma­še­bolj­pono­sno na­zgo­do­vi­no­svo­je­ga­območ­ja,­izbolj­ša­se­lokal­no­gos­po­dars­tvo­in­posle­dič­no­kako­vost­živ­lje­nja.­Muze­ji in­območ­ja­dediš­či­ne­ter­kul­tur­ni­dogod­ki­mora­jo­biti­odpr­ti­do­novih­pod­jet­niš­kih­pri­sto­pov –­bolj­ši­kot­je­kul­tur­ni­pro­dukt,­več­časa­bodo­turi­sti­pre­ži­ve­li­na­nekem­območ­ju­in­pri­ne­sli­več­denar­ja (Sil­ber­berg 1994). 4.2 Socialni razvojni potenciali Kul­tur­na­dediš­či­na­pris­pe­va­k iden­ti­te­ti­obmo­čij­in­je­v ča­su­glo­ba­li­za­ci­je­še­kako­pomemb­na.­Pri nje­nem­ohra­nja­nju­ima­ta­zgo­do­vin­ska­vred­nost­in­iden­ti­te­ta­dosti­več­ji­pomen­kot­sama­fizič­na­obno­va­objek­tov,­saj­lokal­ni­turi­stič­ni­izdel­ki,­izde­la­va­pub­li­ka­cij­in­orga­ni­za­ci­ja­aktiv­no­sti­(kot­na­pri­mer raz­stav,­sej­mov,­glas­be­nih­dogod­kov),­pove­za­nih­s kul­tur­no­dediš­či­no,­pri­po­mo­re­jo­med­dru­gim­tudi k pro­mo­ci­ji­kra­ja­(med­mrež­je 5).­Moč­nej­ša­lokal­na­iden­ti­te­ta­je­v ča­su­glo­ba­li­za­ci­je­za­druž­bo­pred­nost,­pri­čemer­je­zgo­vor­na­misel:­»Če­želi­mo­zgra­di­ti­glo­bal­no­vas,­mora­mo­naj­prej­dobro­poz­na­ti­vas (kraj),­od­koder­pri­ha­ja­mo«­(Sar­bib 2000,­citi­ra­no­po­med­mrež­je 6).­Pou­dar­ja­namreč­pomen­posamez­ni­ko­ve­iden­ti­te­te,­ki­se­obli­ku­je­v dru­žin­skem­oko­lju,­v do­ma­čem­kra­ju. V sklo­pu­social­nih­raz­voj­nih­poten­cia­lov­pri­kul­tur­ni­dediš­či­ni­pre­poz­na­mo­tudi­nje­no­vlo­go­pri vzgo­ji.­S po­moč­jo­sta­rih­znanj­lah­ko­na­pri­mer­pris­pe­va­mo­k vzgo­ji­o so­na­rav­nem­biva­nju­v do­lo­če­ni­pokra­ji­ni,­ali­pa­s po­moč­jo­razu­me­va­nja­pre­te­klih­dosež­kov,­še­pose­bej­na­teh­nič­nem­področ­ju,­ki so­se­ohra­ni­li­kot­dediš­či­na­(na­pri­mer­Idrij­ske­klav­že,­kamšt…),­vpli­va­mo­na­raz­voj­novih­znanj.­Vokićeva (2009)­na­pri­me­ru­roko­del­ske­dediš­či­ne­v Po­mur­ju­ugo­tav­lja,­da­je­tre­ba­pro­mo­ci­jo­le-te­izva­ja­ti­sistema­tič­no­po­osnov­nih­in­sred­njih­šolah,­vrt­cih,­vars­tve­no-de­lov­nih­cen­trih,­ljud­skih­uni­ver­zah­ter­tudi­pri dru­gih,­nefor­mal­nih­izo­bra­že­val­nih­zdru­že­njih­in­orga­ni­za­ci­jah.­To­lah­ko­pri­po­mo­re­pri­izo­bra­že­va­nju­za­pokli­ce­doma­če­in­umet­nost­ne­obr­ti. Za­ni­mi­va­je­kuli­na­rič­na­dediš­či­na,­ki­jo­na­lokal­ni­rav­ni­pred­stav­lja­jo­hra­na,­pro­mo­ci­ja­lokal­nih kme­tij­skih­pri­del­kov­ter­kuhar­skih­knjig­z lo­kal­ni­mi­spe­cia­li­te­ta­mi­(bes­sie­re 1998).­Tudi­ta­tip­dediš­či­ne je­lah­ko­vir­lokal­nih­pobud,­ele­ment­turi­stič­ne­ga­raz­vo­ja­in­pris­pe­va­k grad­nji­lokal­ne­iden­ti­te­te­(bes­sie­re 1998). ne­nazad­nje­kul­tur­na­dediš­či­na,­še­poseb­no­nesnov­na,­lah­ko­pri­po­mo­re­pri­inte­gra­ci­ji­ran­lji­vih­sku­pin­v druž­bo­(na­pri­mer­mlaj­še­ozi­ro­ma­sta­rej­še­gene­ra­ci­je,­žen­ske,­inva­li­di,­nei­zo­bra­že­ni,­neza­po­sle­ni) in­vpli­va­na­med­ge­ne­ra­cij­ski­dia­log­in­pre­nos­znanj.­To­še­pose­bej­velja­v kmeč­kem­oko­lju,­kjer­starejši sko­zi­vsak­da­nje­delo­otro­kom­pre­da­ja­jo­zna­nje,­obe­nem­pa­prav­s tem­osta­ja­jo­aktiv­no­vklju­če­ni­v druž­bo­(Ma­ka­ro­vič 1994). 116 Raz­voj­ni­poten­cia­li­kul­tur­ne­dediš­či­ne 4.3 Okoljski razvojni potenciali Okolj­sko­prob­le­ma­tič­na­opuš­če­na­indu­strij­ska­območ­ja­so­v mno­go­pri­me­rih­raz­gla­še­na­in­varova­na kot­zgo­do­vin­ska­dediš­či­na.­Rudar­ska­območ­ja­so­poseb­na­indu­strij­ska­območ­ja,­ki­poleg­arhi­tek­tur­nih ele­men­tov­vse­bu­je­jo­tudi­pokra­jin­ske­ele­men­te,­pove­za­ne­z geo­loš­ko­zgrad­bo.­Potre­ba­po­eko­nom­ski revi­ta­li­za­ci­ji­obmo­čij,­ki­so­teme­lji­la­le­na­eni­pano­gi­(na­pri­mer­rudar­je­nju),­je­z raz­lič­ni­mi­sodob­ni­mi­kul­tur­ni­mi­vidi­ki­in­z nji­mi­pove­za­ni­mi­poten­cia­li­spod­bu­di­la­kul­tur­no­oži­vi­tev­obmo­čij,­nova­raba pa­v ve­či­ni­pri­me­rov­pri­na­ša­manj­šo­okolj­sko­obre­me­ni­tev­(Co­ne­sa,­Schu­lin­in­nowack 2008). Okolj­ski­raz­voj­ni­poten­cia­li­se­nana­ša­jo­pred­vsem­na­tra­di­cio­nal­ne­prak­se­(ne­snov­na­dediš­či­na), pove­za­ne­s kul­tur­no­pokra­ji­no­(ne­pre­mič­na­dediš­či­na),­kot­na­pri­mer:­1)­ohra­nja­nje­obsto­je­čih­eko­si­ste­mov­ (koš­nja­ nar­ci­snih­ trav­ni­kov …),­ 2)­ vzdr­že­va­nje­ kom­plek­sno­sti­ in­ sta­bil­no­sti­ obsto­je­čih eko­si­ste­mov­(so­na­rav­no­gos­po­dar­je­nje,­ki­pris­pe­va­k ohra­nja­nju­kul­tur­ne­pokra­ji­ne …),­3)­pod­pi­ranje kra­jev­ne­pri­de­la­ve­eko­loš­ke­hra­ne­(trž­ni­ce­z lo­kal­no­pri­de­la­no­hra­no,­social­no­pod­jet­niš­tvo­na­pode­že­lju …),­4)­pre­pre­če­va­nje­ero­zi­je­(so­na­rav­no­gos­po­dar­je­nje­z goz­dom …)­in­podob­no­(Le­di­nek Lozej, Šmid­Hri­bar­in­bole 2012). 4.4 Kulturni razvojni potenciali Ti­raz­voj­ni­poten­cia­li­so­med­naj­manj­razi­ska­ni­mi,­čeprav­so­bis­tve­ni­za­raz­voj­posa­mez­ne­dediš­či­ne­kot­take.­nana­ša­jo­se­na­raz­voj­kul­tu­re­v naj­šir­šem­pome­nu.­Gre­za­tiste­eno­te­kul­tur­ne­dediš­či­ne, ki­1)­nav­di­hu­je­jo­in­spod­bu­ja­jo­umet­niš­ko­izra­ža­nje­(upo­ra­ba­čip­kars­tva­v so­dob­nem­obli­ko­va­nju­in umet­no­sti …),­2)­omo­go­ča­jo­aktiv­no­ude­lež­bo­in­oseb­ne­izkuš­nje­ter­zado­voljs­tvo­(so­de­lo­va­nje­v pev­skem­ zbo­ru,­ pri­ uče­nju­ kuli­na­rič­nih­ poseb­no­sti …),­ 3)­ omo­go­ča­jo­ oseb­no­ iden­ti­fi­ka­ci­jo­ ozi­ro­ma poi­sto­ve­te­nje­(ob­no­va­in­ohra­nja­nje­doma­či­je,­ki­pre­ha­ja­iz­roda­v rod …),­4)­duhov­no­izkuš­njo­(ude­lež­ba­na­romar­ski­poti …)­in­podob­no­(Le­di­nek­Lozej,­Šmid­Hri­bar­in­bole 2012).­Ti­poten­cia­li­naj­več­krat nima­jo­nepo­sred­ne­ga­eko­nom­ske­ga­učin­ka­v svo­ji­oko­li­ci,­kljub­temu­pa­z vpli­va­njem­na­ustvar­jal­ne spo­sob­no­sti­posa­mez­ni­ka­posred­no­pomemb­no­boga­ti­jo­celot­no­druž­bo. Pre­gled­ni­ca 1:­Raz­voj­ni­poten­cia­li­kul­tur­ne­dediš­či­ne­(pov­ze­to­po­Ledi­nek­Lozej,­Šmid­Hri­bar­in­Bole 2012). eko­nom­ski raz­voj­ni­poten­cia­li so­cial­ni raz­voj­ni­poten­cia­li okolj­ski raz­voj­ni­poten­cia­li • nova­delov­na­mesta, •­ traj­nost­ni­turi­zem, •­ usta­no­vi­tev­manj­ših pod­je­tij, •­ upo­ra­ba­lokal­nih mate­ria­lov, •­ revi­ta­li­za­ci­ja­obmo­čij kul­tur­ne­dediš­či­ne, •­ spod­bu­ja­nje­novih pod­jet­niš­kih­pri­sto­pov, •­ spod­bu­ja­nje­dejav­no­sti, pove­za­nih­s ho­tel­sko name­sti­tvi­jo,­pre­vo­zom, gostins­tvom,­izde­la­vo spo­min­kov,­turi­stič­nim vode­njem •­ ohra­nja­nje­lokal­ne­in •­ mož­nost­ponov­ne nacio­nal­ne­iden­ti­te­te, upo­ra­be­sta­rih •­ vzgoj­na­vlo­ga­dediš­či­ne indu­strij­skih­in­rudar­skih (pre­nos­znanj), obmo­čij, •­ raz­voj­novih­znanj, •­ ohra­nja­nje­obsto­je­čih •­ pro­mo­ci­ja­kra­ja, eko­si­ste­mov, •­ vklju­če­va­nje­ran­lji­vih •­ vzdr­že­va­nje druž­be­nih­sku­pin, kom­plek­sno­sti­in •­ med­ge­ne­ra­cij­ski­dia­log sta­bil­no­sti­obsto­je­čih eko­si­ste­mov, •­ pod­pi­ra­nje­kra­jev­ne pri­de­la­ve­eko­loš­ke­ hra­ne, •­ pre­pre­če­va­nje­ero­zi­je kul­tur­ni raz­voj­ni­poten­cia­li •­ nav­dih­in­spod­bu­da­za umet­niš­ko­izra­ža­nje, •­ aktiv­na­ude­lež­ba,­oseb­ne izkuš­nje­in­zado­voljs­tvo, •­ oseb­na­iden­ti­fi­ka­ci­ja, •­ duhov­na­izkuš­nja Mate­ja­Šmid­Hri­bar,­Luci­ja­Lapuh 5 Razprava Iz­pove­da­ne­ga­je­raz­vid­no,­da­ima­kul­tur­na­dediš­či­na­raz­lič­ne­raz­voj­ne­poten­cia­le.­Posa­mez­ne­eno­te­lah­ko­dopri­ne­se­jo­k po­zi­tiv­ne­mu­eko­nom­ske­mu­učin­ku­dolo­če­ne­ga­pro­sto­ra,­dru­ge­h kre­pi­tvi­social­ne kohe­zi­je,­iden­ti­te­te …­Ven­dar­pa­se­je­tre­ba­zave­da­ti,­da­zago­to­vi­lo­uspe­šno­sti­ni­le­pri­sot­nost­dediš­či­ne,­tem­več­je­za­akti­va­ci­jo­raz­voj­ne­ga­poten­cia­la­s kul­tur­no­dediš­či­no­nuj­no­tudi­ustrez­no­uprav­lja­ti (Šmid­Hri­bar­in­Ledi­nek­Lozej 2013).­Zgolj­sta­re­stav­be,­spo­me­ni­ki,­cela­vaš­ka­jedra­sama­po­sebi­še ne zago­tav­lja­jo­ eko­nom­ske­ga­ raz­voj­ne­ga­ poten­cia­la.­ Kurin­ (2004)­ se­ spra­šu­je­ ali­ lah­ko­ zaš­či­ta­ pod unescom­pomen­kul­tur­ne­dediš­či­ne­v ča­su­glo­ba­li­za­ci­je­še­okre­pi.­Ta­naziv­dediš­či­ni­pri­ne­se­več­jo­pre­poz­nav­nost,­a je­zopet­tre­ba­z njo­uprav­lja­ti. Raz­voj­ni­poten­cia­li­se­pove­ča­jo,­ko­pove­že­mo­posa­mez­ne­eno­te­kul­tur­ne­dediš­či­ne;­znat­no­siner­gi­jo­pa­dose­že­mo,­ko­kul­tur­no­in­narav­no­dediš­či­no­pre­ple­ta­mo­v ce­lo­vi­to­zgod­bo­pro­sto­ra.­To­lah­ko pona­zo­ri­mo­s pri­me­rom­Idri­je,­ki­se­kot­naj­sta­rej­še­slo­ven­sko­rudar­sko­mesto,­v ka­te­rem­je­bilo­nek­daj­zelo­pomemb­no­držav­no­pod­jet­je­v Habs­burš­ki­monar­hi­ji,­hkra­ti­pona­ša­s teh­niš­ko,­kul­tur­no­in narav­no­dediš­či­no.­Rudar­je­nje­žive­ga­sre­bra­se­je­zače­lo­po­letu 1490­(med­mrež­je 8)­in­je­moč­no­vpliva­lo­na­raz­voj­nadalj­nje­ga­nase­lje­va­nja,­saj­so­se­poleg­rudar­jev­v do­li­no­zače­li­nase­lje­va­ti­tudi nara­vo­slov­ci, teh­niš­ki­stro­kov­nja­ki,­zdrav­ni­ki,­razi­sko­val­ci­in­popot­ni­ki­(Sco­po­li,­Hac­quet,­Fre­yer­in­dru­gi),­ki­so pomemb­no­pris­pe­va­li­k raz­vo­ju­raz­lič­nih­podro­čij,­kot­na­pri­mer­bota­ni­ke,­zdravs­tva­in­teh­ni­ke­(v ob­li­ki­izvir­nih­teh­nič­nih­reši­tev,­ki­so­posta­le­dediš­či­na –­na­pri­mer­kamšt,­klav­že …)­(Er­har­tič­in­Šmid Hri­bar 2010).­Pri­se­ljen­ci­so­pogo­sto­pri­ha­ja­li­z dru­ži­na­mi,­tako­da­so­se­poleg­rudar­ske­tra­di­ci­je­v Idri­ji kma­lu­zače­le­raz­vi­ja­ti­veš­či­ne­čip­kars­tva­in­kuli­na­ri­ke,­ki­so­ju­s se­boj­pri­ne­sle­nji­ho­ve­žene.­Leta 1995 so­rud­nik­zapr­li­(med­mrež­je 8),­osta­la­pa­je­boga­ta­dediš­či­na,­ki­se­je­splet­la­oko­li­nje­ga­in­je­bila­osno­va­za­vpis­Idri­je­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­leta 2012­(med­mrež­je 9).­V med­na­rod­ni­jav­no­sti še­bolj­pre­poz­nan­je­pri­mer­meste­ca­Hall­statt,­kjer­so­sol­zače­li­pri­do­bi­va­ti­že­pred­7000 leti.­Po­tej­majh­ni­vasi­ci­je­bilo­tudi­poi­me­no­va­no­zgo­do­vin­sko­obdob­je –­Hal­štat­ska­doba­(800–400 pred­našim­štet­jem) (med­mrež­je 10).­Kraj­se­danes­pona­ša­z naj­sta­rej­šim­delu­jo­čim­cevo­vo­dom­na­sve­tu,­po­kate­rem­teče sla­na­voda­z rud­ni­ka­do­tovar­ne­soli.­Rud­nik­je­pri­po­mo­gel­k na­se­li­tvi­doli­ne,­ki­jo­obda­ja­jo­gore­in neo­kr­nje­na­nara­va.­Prvi­hotel­je­bil­zgra­jen­že­leta 1855,­v njem­so­ime­li­sla­no­kopel­(med­mrež­je 11). Hall­statt­je­bil­leta 1997­zara­di­kul­tur­nih­in­narav­nih­zna­me­ni­to­sti­vpi­san­na­unes­cov­Sez­nam­sve­tov­ne­dediš­či­ne­(med­mrež­je 10),­kar­je­vpli­va­lo­na­izje­men­raz­voj­turiz­ma.­Ven­dar­pa­se­v zad­njem­času v Hall­stat­tu­soo­ča­jo­z zelo­pove­ča­nim­obi­skom­dnev­nih­gostov,­ki­v spre­gi­z ome­je­no­oskr­bo­in­stro­gim­reži­mom­varo­va­nja­kul­tur­ne­in­narav­ne­dediš­či­ne­vpli­va­jo­na­zmanj­še­va­nje­kako­vo­sti­živ­lje­nja pre­bi­val­cev­in­migra­ci­je­(med­mrež­je 12).­Pri­mer­Hall­stat­ta­opo­zar­ja,­da­ima­lah­ko­raz­voj­ni­poten­cial dediš­či­ne­tudi­neže­le­ne­učin­ke.­netraj­nost­na­raba­dediš­či­ne,­ki­se­na­pri­mer­kaže­v neu­strez­nem,­masov­nem­turiz­mu,­lah­ko­vodi­v uni­če­nje­dediš­či­ne.­Turi­zem­pogo­sto­zah­te­va­dodat­no­infra­struk­tu­ro,­ki­za kraj­ni­nuj­no­ved­no­pozi­tiv­na.­Zgo­vo­ren­pri­mer­spo­pa­da­nja­z ome­nje­ni­mi­teža­va­mi­so­benet­ke,­ki­jih let­no­obiš­če­22 mi­li­jo­nov­lju­di,­samo­5 mi­li­jo­nov­jih­tam­pres­pi,­še­manj­(manj­kot­2 mi­li­jo­na­na­leto) obiš­če­kak­šno­kul­tur­no­zna­me­ni­tost­v be­net­kah­(med­mrež­je 13,­3).­Vpliv­masov­ne­ga­niz­ko­ka­ko­vost­ne­ga turiz­ma­je­uni­ču­joč­ne­le­z vi­di­ka­one­sna­že­no­sti­in­preob­lju­de­no­sti­mesta,­tem­več­tudi­vpli­va­na­seli­tev­pre­bi­val­cev­in­negos­po­dar­skih­dejav­no­sti­iz­mesta.­Zgo­do­vin­ski­del­benetk­je­v šest­de­se­tih­letih izgu­bil­dve­tret­ji­ni­pre­bi­vals­tva­(leta 1951­180.000 pre­bi­val­cev,­leta 2011 60.000)­(med­mrež­je 13). Traj­nost­no­uprav­lja­nje­dediš­či­ne­zah­te­va­obr­nje­no­logi­ko:­ne­le­z de­diš­či­no­raz­vi­ja­ti­turi­zem,­tem­več­s po­moč­jo­turiz­ma­raz­vi­ja­ti­dediš­či­no.­To­pome­ni,­da­se­je­tre­ba­osre­do­to­či­ti­na­tak­šen­turi­zem, kjer­turi­sti­s svo­jo­aktiv­no­par­ti­ci­pa­ci­jo­pris­pe­va­jo­k va­ro­va­nju­in­raz­vo­ju­dediš­či­ne­na­nekem­območ­ju.­Tak­tip­turiz­ma­se­navad­no­nave­zu­je­na­nesnov­no­dediš­či­no.­Turi­sti­se­lah­ko­uči­jo­na­pri­mer­pri­prav­lja­ti kuli­na­rič­ne­poseb­no­sti,­sode­lu­je­jo­pri­pre­no­vah­z na­rav­ni­mi­mate­ria­li­(na­pri­mer­pre­no­vi­spe­ci­fič­nih objek­tov,­suhih­zidov,­ple­te­nih­ograj …)­in­podob­nih­tra­di­cio­nal­nih­prak­sah,­ki­pogo­sto­vpli­va­jo­na ohra­nja­nje­pokra­jin­ske­in­biot­ske­pestro­sti­(na­pri­mer­s pre­no­som­zna­nja­o koš­nji­trav­ni­kov­lah­ko­ohra­nja­mo­nar­ci­sne­in­grbi­na­ste­trav­ni­ke).­Tovrst­ne­dejav­no­sti­je­mož­no­obli­ko­va­ti­v us­trez­ne­pro­duk­te, 118 Raz­voj­ni­poten­cia­li­kul­tur­ne­dediš­či­ne ki­turi­stu­ob­pri­mer­nem­pla­či­lu­lah­ko­nudi­jo­nepo­zab­na­doži­vet­ja­in­pri­do­bi­tev­novih­veš­čin,­pri­doma­či­nih­pa­kre­pi­jo­iden­ti­te­to­in­ponos,­spod­bu­ja­jo­spo­što­va­nje­lokal­ne­dediš­či­ne­ter­pris­pe­va­jo­k raz­vo­ju social­ne­kohe­zi­je. 6 Sklep Kul­tur­na­dediš­či­na­ima­raz­lič­ne­raz­voj­ne­poten­cia­le,­a je­za­nji­ho­vo­akti­va­ci­jo­tre­ba­z de­diš­či­no uprav­lja­ti,­med­seboj­pove­zo­va­ti­nje­ne­raz­lič­ne­eno­te­in­tako­ustvar­ja­ti­celo­vi­te­proi­zvo­de­in­sto­ri­tve. Šele­na­ta­način­dediš­či­na­pred­stav­lja­pred­nost­pri­raz­vo­ju­neke­ga­območ­ja.­Dodat­no­se­raz­voj­ni­poten­cia­li­znat­no­pove­ča­jo­pri­pre­ple­ta­nju­kul­tur­ne­dediš­či­ne­z na­rav­no. Eko­nom­ski­raz­voj­ni­poten­cia­li­pred­stav­lja­jo­pri­lož­nost­za­lokal­no­pre­bi­vals­tvo,­dediš­či­na­pred­stav­lja­poten­cial­za­turi­ste­in­posle­dič­no­poten­cial­za­raz­voj­lokal­ne­ga­gos­po­dars­tva­(nova­delov­na­mesta, gostin­ski­in­pre­no­či­tve­ni­obra­ti,­muze­ji …).­niso­pa­vsi­raz­voj­ni­poten­cia­li­eko­nom­sko­narav­na­ni.­Zelo pomem­ben­delež­raz­voj­nih­poten­cia­lov­kul­tur­ne­dediš­či­ne­pomemb­no­pris­pe­va­pri­grad­nji­in­kre­pi­tvi­social­ne­kohe­zi­je,­lokal­ne­in­nacio­nal­ne­iden­ti­te­te,­pri­pre­no­su­zna­nja,­novih­teh­nič­nih­izu­mih­in podob­no.­bis­tve­no­manj­so­razi­ska­ni­okolj­ski­in­kul­tur­ni­raz­voj­ni­poten­cia­li­kul­tur­ne­dediš­či­ne,­kar je­lah­ko­pred­met­pri­hod­njih­razi­skav.­Prav­tako­bi­bilo­zani­mi­vo­ugo­to­vi­ti,­ali­in­če­da,­kako­tipi­dediš­či­ne­(snov­na,­nesnov­na,­pre­mič­na,­nepre­mič­na)­vpli­va­jo­na­raz­lič­ne­raz­voj­ne­poten­cia­le­in­kate­ri­tipi dediš­či­ne­se­pove­zu­je­jo­s po­sa­mez­ni­mi­raz­voj­ni­mi­poten­cia­li. 7 Viri in literatura bes­sie­re,­j. 1998:­Local­Deve­lop­ment­and­Heri­ta­ge:­Tra­di­tio­nal­Food­and­Cui­si­ne­as­Tou­rist­Attrac­tions in­Rural­Areas.­Socio­lo­gia­Rura­lis­38-1.­Tou­lou­se. Co­ne­sa,­H. M.,­Schu­lin,­R.,­nowack,­b. 2008:­Mining­Lands­ca­pe:­A Cul­tu­ral­Tou­rist­Oppor­tu­nity­or­an Envi­ron­men­tal­Prob­lem?­Eco­lo­gi­cal­Eco­no­mics,­64.­new­York.­DOI:­10.1016/j.eco­le­con.2007.06.023 Du­Cros,­H. 2001:­A new­Model­to­Assist­in­Plan­ning­for­Sustai­nab­le­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge­Tou­rism.­Inter­na­tio­nal­jour­nal­of­Tou­rism­Research,­3.­Chic­he­ster.­DOI:­10.1002/jtr.297 Er­har­tič,­b.,­Šmid­Hri­bar,­M. 2010:­narav­na­dediš­či­na­v Ob­či­ni­Idri­ja.­na­pre­lom­ni­ci:­raz­voj­na­vpra­ša­nja­Obči­ne­Idri­ja.­Ljub­lja­na. Gre­gor­čič,­M.,­Han­žek,­M.,­Kaj­fež-bo­ga­taj,­L.,­Kreft,­L.,­Murn,­A.,­Plut,­D.,­Sta­nov­nik,­T.,­Školč,­j.,­Trontelj, j. 2009:­Kam­po­kri­zi?­Pris­pe­vek­k ob­li­ko­va­nju­traj­nost­ne­vizi­je­pri­hod­no­sti­Slo­ve­ni­je.­Med­mrežje: http://www.planb­za­slo­ve­ni­jo.si/up­load/SRS/kam-po-kri­zi.pdf­(27. 6. 2013). Hri­bar,­M.,­Šmid­Hri­bar,­M.,­Erhar­tič,­b. 2011:­Pre­mi­slek­o raz­vo­ju­in­zava­ro­va­nih­območ­jih.­Raz­voj zava­ro­va­nih­obmo­čij­v Slo­ve­ni­ji.­Ljub­lja­na. King,­j. 2005:­ICCROM­Ref­lec­tion­on­the­Con­cept­of­Oustan­ding­uni­ver­sal­Value.­Pred­sta­vi­tev­na­sestan­ku­World­Heri­ta­ge­Con­ven­tion:­the­Con­cept­of­Oustan­ding­uni­ver­sal­Value.­Kazan.­(neob­jav­lje­no gra­di­vo) Ku­rin,­R. 2004:­Safe­guar­ding­Intan­gib­le­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge­in­the 2003­unESCO­Con­ven­tion:­a Cri­ti­cal­Apprai­sal.­Museum­Inter­na­tio­nal,­56-1–2.­Oxford. Le­di­nek­Lozej,­Š.,­Šmid­Hri­bar,­M.,­bole,­D. 2012:­SY_CuLT­our­Check-list­for­Eva­lua­tion­of­Cul­tu­ral Values­with­Regard­to­Their­Deve­lop­men­tal­Poten­tial.­(neob­jav­lje­no­gra­di­vo) Lou­lan­ski,­ T.,­ Lou­lan­ski­ V. 2011:­ The­ Sustai­nab­le­ Inte­gra­tion­ of­ Cul­tu­ral­ Heri­ta­ge­ and­ Tou­rism: a Meta-study.­jour­nal­of­Sustai­nab­le­Tou­rism 19-7.­Cle­ve­don.­DOI:­10.1080/09669582.2011.553286 Ma­ka­ro­vič,­M.­1994:­Kul­tu­ra­na­vasi­in­nje­na­vlo­ga­v raz­vo­ju­pode­že­lja.­Gla­snik­Slo­ven­ske­ga­etno­loškega druš­tva,­34-4.­Ljub­lja­na. Med­mrež­je 1:­http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_te­sta&ex­pres­sion=raz­voj&hs=1­(26. 6. 2013). 119 Mate­ja­Šmid­Hri­bar,­Luci­ja­Lapuh Med­mrež­je 2:­http://www.un.org/do­cu­ments/ga/res/42/ares42-187.htm­(7. 11. 2012). Med­mrež­je 3:­http://www.agen­da21cul­tu­re.net/in­dex.php?op­tion=com_con­tent&view=ar­tic­le&id=44&I (7. 11. 2012). Med­mrež­je 4:­http://www.sycul­tour.eu/vpra­sal­nik­(26. 6. 2013). Med­mrež­je 5:­ http://www.med-pact.com/Down­load/Arc­hi­me­des/11%20In­tro­duc­tion%20Pa­per%20 Cultu­ral%20He­ri­ta­ge%20and%20Ec%20Dvlpmt.pdf­(12. 4. 2013). Med­mrež­je 6:­ http://www-wds.world­bank.org/ser­vlet/WDSC­on­tent­Ser­ver/WDSP/Ib/2001/08/04/ 000094946_01072504014633/Ren­de­red/PDF/mul­ti0page.pdf­(12. 4. 2013). Med­mrež­je 7:­http://www.umar.gov.si/fi­lead­min/user_up­load/pro­jek­ti/02_Stra­te­gi­ja­ra­zvo­ja­Slo­ve­ni­je.pdf (26. 6. 2013). Med­mrež­je 8:­http://www.rzs-idri­ja.si/pred­sta­vi­tev.htm­(17. 6. 2013). Med­mrež­je 9:­ http://www.idri­ja-tu­ri­zem.si/sl/spo­ro-ila-za-jav­nost/idri­ja-sku­paj-z-ama­de­nom-naseznamu-unes­co.html­(20. 6. 2013). Med­mrež­je 10:­ http://www.hall­statt.net/about-hall­statt/welt­kul­tu­rer­be-en-uS/hi­story-of-hall­statt/ (16. 6. 2013). Med­mrež­je 11:­http://whc.unes­co.org/en/list/806/do­cu­ments/­(16. 6. 2013). Med­mrež­je 12:­http://www.cher­plan.eu/si­tes/de­fault/fi­les/pub­lic_fi­les/WP4%20EPM%20Con­cept%20 Report_Part1.pdf­(26. 6. 2013). Med­mrež­je 13:­ http://www.unes­co.org/new/fi­lead­min/MuLTIMEDIA/FIELD/Ve­ni­ce/pdf/news/ PROGRAMME%20Ve­ni­ce%20Works­hop%2020-21%20june%202011.pdf­(26. 6. 2013). Pe­trič,­M. 2000:­Med­na­rod­no­prav­no­vars­tvo­kul­tur­ne­dediš­či­ne.­Vest­nik 17.­Ljub­lja­na. Ru­dolff,­b. 2006:­Intan­gib­le’­and­‘Tan­gib­le’­Heri­ta­ge.­Mainz.­Med­mrež­je:­http://d-nb.info/1000727173/34__ page=1&zoom=121,0,848­(1. 6. 2013). Sar­bib,­j. L. 2000.­Minu­tes­of­the­MEnA­Regio­nal­Mana­ge­ment­Team­Mee­ting.­Was­hing­ton­D.C. Sil­ber­berg,­T.­1994:­Cul­tu­ral­Tou­rism­and­busi­ness­Oppor­tu­ni­ties­for­Museums­and­Heri­ta­ge­Sites.­Pred­sta­vi­tev­na­kon­fe­ren­ci­Qua­lity­Mana­ge­ment­in­urban­Tou­rism:­balan­cing­busi­ness­and­Envi­ron­ment. Toron­to. Šmid­Hri­bar,­M. 2014:­Tipo­lo­gi­ja­dediš­či­ne.­uprav­lja­nje­obmo­čij­s kul­tur­no­dediš­či­no.­Ljub­lja­na. Šmid­Hri­bar,­M.,­Ledi­nek­Lozej,­Š. 2013:­The­Role­of­Iden­tif­ying­and­Mana­ging­Cul­tu­ral­Values­in­Rural Deve­lop­ment.­Acta­geo­gra­fi­ca­Slo­ve­ni­ca 53-2.­Ljub­lja­na.­DOI:­10.3986/AGS53402 Tho­mas,­A.­1998:­Values.­Rout­led­ge­Encyc­lo­pe­dia­of­Phi­lo­sophy­9.­Lon­don,­new­York. Vec­co,­M. 2010:­A De­fi­ni­tion­of­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge:­From­the­Tan­gib­le­to­the­Intan­gib­le.­jour­nal­of­Cultural Heri­ta­ge 11.­Paris. Vokić,­T. 2009:­Roko­del­ske­obr­ti –­pri­lož­no­sti­za­regio­nal­ni­raz­voj­Pomur­ja. 20. zbo­ro­va­nje­slo­ven­skih geogra­fov­Pomur­je –­traj­nost­ni­regio­nal­ni­raz­voj­ob­reki­Muri.­Mur­ska­Sobo­ta.­Med­mrež­je: http://www.drus­tvo-geo­gra­fov-po­mur­ja.si/pro­jek­ti/zbo­ro­va­nje/zbor­nik/z1Tat­ja­na%20Vo­kic_T.pdf (4. 7. 2013). 120