Turizem

Kulturna dediščina, bodisi koncipirana kot dediščina, bodisi kot vrednota, ima različne razvojne potenciale. To so tisti potenciali, s čimer lahko prispeva pri razvoju, ki pa ni le ekonomski, temveč se lahko nanaša tudi na socialne, okoljske in kulturne vidike. V članku ugotavljamo, da se razvojni potenciali povečajo, ko povežemo posamezne enote kulturne dediščine, ali celo ko pride do prepleta kulturne in naravne dediščine. V prispevku so podrobneje opredeljeni nekateri vidiki razvojnih potencialov.

V zadnjih desetletjih so se po vsem svetu proizvodni, storitveni, trgovinski in finančni sektorji začeli širiti in povezovati. Gospodarsko povezovanje posameznih regij in držav je pomenilo nastanek globalnega tržnega gospodarstva in začetek globalizacije. Vzpostavljena je bila globalna politična in ekonomska ureditev z naddržavnimi družbenimi in političnimi gibanji. Z novimi oblikami imperializma in kolonializma so znotraj kompleksa globalnega vodenja ekonomsko močnejši delovalci postajali vse vplivnejši pri oblikovanju in izvajanju javne politike. Multinacionalne korporacije so v turističnem gospodarstvu izkoristile slab gospodarski položaj držav iz tretjega sveta in nove, rastoče ter cenejše turistične trge ter pričele z razvijanjem turistične dejavnosti in gradnjo svojih hotelskih verig, potovalnih agencij in ostalih turističnih podjetij v manj razvitih turističnih destinacijah. Osrednji namen diplomske naloge je analizirati razmerja moči pri upravljanju ekonomsko manj razvitih turističnih destinacij ter oceniti stopnjo odvisnosti razvoja turistične destinacije od globalne ekonomske politike. Pri pisanju bomo uporabili analitsko-kritično metodo in si pomagali s sekundarnimi viri domače in tuje literature. Predpostavljam, da je analiza razmerij moči izrednega pomena za nadaljnjo uspešno načrtovanje strategij trajnostnega razvoja posameznih turističnih destinacij, ki so zaradi različnih dejavnikov ekonomsko manj razvite.