Location via proxy:   [ UP ]  
[Report a bug]   [Manage cookies]                
Skip to main content
  • noneedit
  • PhD in Comparative History, Central European University, Budapest, Vienna MSt in British and European History, From 1... moreedit
The paper analyses the ethnic 'stereotypes' or 'national characters' in early modern Europe by highlighting the several sorts of sources that spread such stereotypes. The starting point is the (in)famous eighteenth-century's Styrian... more
The paper analyses the ethnic 'stereotypes' or 'national characters' in early modern Europe by highlighting the several sorts of sources that spread such stereotypes. The starting point is the (in)famous eighteenth-century's Styrian Völkertafel or Table of Nations, which is translated into English in its entirety. Source by source, textual and visual, the paper traces these stereotypes back to Johann Boemus in the early sixteenth century. The author confirms that the line between a hypothetical objective flawless description, distortion and stereotype is very thin. It depends on the observer and perspective to ascertain whether certain representation was stereotypical. Among the many studied ethnic stereotypes, even clothing was perceived as people-or nation-specific. The stereotypes about Russian and Ottoman national costumes are comparatively examined. The author argues that the Eastern and Southeastern European peoples were lumped together with the supra-national or imperial identities, that is, the Russian and Ottoman Empires. In the early modern era, as in later periods, ethnic identities were formed along the state and imperial lines.
The balance-of-power idea became a crucial concept in the discourse of international affairs by the mid-seventeenth century. Nonetheless, the concept of balance of power was not even explicitly referenced in the Peace of Westphalia... more
The balance-of-power idea became a crucial concept in the discourse of international affairs by the mid-seventeenth century. Nonetheless, the concept of balance of power was not even explicitly referenced in the Peace of Westphalia (1648). Instead, the legal principles of status quo ante and uti possidetis reigned supreme. Even though the balance-ofpower principle was not mentioned in the Peace of Westphalia, it was often referenced during the negotiations and its implicit presence or practical balance of power was evident in the treaties trying to reach stability in the inter-state system. Several alliances, concluded mostly against France and Louis XIV in the second half of the seventeenth century, implied the balance of power and, more specifically, the balance of sea power. The paper argues that the balancing process became less theoretical and more pragmatic as evidenced by interactive alliance treaties that established reciprocal responsibilities and numerical equilibrium. By the Peace of Utrecht (1713), the balance of power or the balance of Europe became a leading principle and it was referenced repeatedly in the treaties in different languages. The paper traces the balance-of-power idea from the diplomatic background to the diplomatic foreground as the idea moved from natural law to positive law.
Članek predstavi zgodnjenovoveške etnične »stereotipe« v Evropi. Med številnimi stereotipi so tudi oblačila pogosto dojemali kot tipična za določeno ljudstvo. Glavna značilnost ruske narodne noše je bila dolga brada in kožuh ali krzno,... more
Članek predstavi zgodnjenovoveške etnične »stereotipe« v Evropi. Med številnimi stereotipi so tudi oblačila pogosto dojemali kot tipična za določeno ljudstvo. Glavna značilnost ruske narodne noše je bila dolga brada in kožuh ali krzno, medtem ko je bila turška označena kot »poženščena« in je vključevala turban. Izhodišče članka je razpredelnica ljudstev iz 18. stoletja, t.i. štajerski Völkertafel, ki je tukaj prvič v celoti prevedena v slovenščino. Članek sledi tem stereotipom do 16. stoletja, ko se je povečalo število antropoloških in etnografskih tekstov. Meja med hipotetičnim objektivnim opisom, napako, stereotipom in predsodkom je sicer zelo tanka, pogosto odvisna od opazovalca in perspektive. Avtor pokaže, da so bila ljudstva v vzhodni in jugovzhodni Evropi pogosto združena pod širšo državno oziroma imperialno identiteto znotraj ruskega in otomanskega imperija.
Čeprav se je ideja ravnotežja moči v mednarodnem diskurzu zasidrala do sredine 17. stoletja, je presenetljivo ni najti v vestfalskem miru (1648). Ideja je bila pogosto referirana v zgodovinopisnih, diplomatskih in teoretičnih pravnih... more
Čeprav se je ideja ravnotežja moči v mednarodnem diskurzu zasidrala do sredine 17. stoletja, je presenetljivo ni najti v vestfalskem miru (1648). Ideja je bila pogosto referirana v zgodovinopisnih, diplomatskih in teoretičnih pravnih tekstih, hkrati se je vedno pogosteje pojavljala v »vsakdanjih« političnih tekstih, a šele v utrechtskem miru (1713) se ravnotežje moči prvič eksplicitno pojavi v mednarodni pravni pogodbi. Očiten je torej izrazit razkorak med jasno prisotnostjo ideje ravnotežja moči v političnem diskurzu in jasno odsotnostjo ideje ravnotežja moči v mednarodnih pogodbah. V članku je prikazana pot ideje ravnotežja moči od diplomatskega ozadja do diplomatskega ospredja v času od vestfalskega miru vse do utrechtskega mira. Načelo ravnotežja moči se je od 1648 do 1713 premaknilo od naravnega prava nekoliko proti pozitivnemu in postavljenemu pravu.
Razprava obravnava prve »javne« knjižnice v Veliki Britaniji v zgodnjem novem veku (16.-19. stoletje) pred prvim pojavom pravih javnih knjižnic sredi 19. stoletja. Na podlagi kritičnega pregleda primarnih virov in sekundarne literature je... more
Razprava obravnava prve »javne« knjižnice v Veliki Britaniji v zgodnjem novem veku (16.-19. stoletje) pred prvim pojavom pravih javnih knjižnic sredi 19. stoletja. Na podlagi kritičnega pregleda primarnih virov in sekundarne literature je predstavljen razvoj »javnih« knjižnic v zgodnjem novem veku. Avtor pokaže, kakšen je bil dostop javnosti do knjig v različnih tipih knjižnic, kdo je uporabljal te knjižnice in kakšno literaturo so brali v raznovrstnih knjižnicah. V bistvu je šlo za sočasen razvoj in vpliv: ni se najprej razvila dostopna literatura ali javna knjižnica, ampak je bil njun odnos vedno medsebojno pogojen in sorazmeren. Več poljudne literature je vodilo do večjega zanimanja za branje v javnosti in več javnih knjižnic ter obratno. Čeprav so prve prave javne knjižnice stvar sredine 19. stoletja, je zainteresirana pismena javnost tudi v srednjem in zgodnjem novem veku imela dostop do knjižnic in knjig. Problem je bil »interes« večinsko nepismene javnosti pred industrijsko revolucijo, ko tudi zaradi subsistenčne ekonomije ni bilo dovolj časa za »prostočasne« aktivnosti.
The large postwar archaeological excavations at Ptuj Castle in Yugoslavia were responsible for what seemed at the time to be one of the most intriguing discoveries in Eastern Europe. Excavated after the German occupation, the... more
The large postwar archaeological excavations at Ptuj Castle in Yugoslavia were responsible for what seemed at the time to be one of the most intriguing discoveries in Eastern Europe. Excavated after the German occupation, the archaeologists and anthropologists had a mission to prove the existence of early medieval Slavic settlement of the disputed border areas in response to the Germanization policy and its supporting archaeological theories during World War II. Conscious of their role, archaeologists and anthropologists argued for the Slavic nature of artefacts and skeletons against the former German claims. Thus, the excavated structure, the robber trenches of a tower, notoriously (mis)interpreted as an 'old Slavic sanctuary', can only be understood in its postwar state-and nation-building context. Working with the same artefacts, archaeological research techniques under the veil of Fascism, Nazism and Communism were strikingly similar, but the interpretations of results were diametrically opposed. As has been pointed out, archaeology and anthropology served the prevailing political ideology. Political transitions, mixed with opportunistic behavior and personal animosities among archaeologists, influenced archaeological analyses and interpretations. Many archaeologists and anthropologists compensated for their midwar activities by closely following the postwar nationalist agenda. This generally happened without any direct pressure from above.
This article addresses a relative vacuum of the historiography of early-seventeenth-century navies. The central question is how European states established and sustained their navies. The article presents the main historiographical... more
This article addresses a relative vacuum of the historiography of early-seventeenth-century navies. The central question is how European states established and sustained their navies. The article presents the main historiographical issues, especially the concepts of the ‘military revolution afloat’ and the ‘fiscal-naval state’, and demonstrates the technological, administrative and social concerns of early modern navies. It also exposes the main contemporaneous threats and alternatives to early modern state navies. It presents the changes that states made to navies and vice versa just before the so-called military revolution afloat in the mid-seventeenth century. This contested concept is put into context and exposed as a historical construct. The author, along with some other scholars, argues that it was far from a revolution, but more of a gradual evolution. The process of state-building in relation to state navies therefore needs to be reassessed: the navy was one of the tools of state-building, not just a tool of the already built and consolidated state.
The paper addresses the issue of how successfully have historians made use of the concept of masculinity in relation to the British Atlantic world. It does so in three parts. The first part unfolds the history of the research of... more
The paper addresses the issue of how successfully have historians made use of the concept of masculinity in relation to the British Atlantic world. It does so in three parts. The first part unfolds the history of the research of masculinity in Great Britain and her North American colonies. The second part presents the key anthropological and sociological concepts: masculinity and masculinities. In the third part, light is shed on historians who used the term(s) when studying the British Atlantic world. The author claims that historians, hitherto, have not used all the sociological tools to its fullest potential.
The main purpose of the article was to discover the path of the idea of the balance of power from Italy to Europe. I examined key theorists who have an ambiguous attitude to one of the foundational principles of international relations.... more
The main purpose of the article was to discover the path of the idea of the balance of power from Italy to Europe.
I examined key theorists who have an ambiguous attitude to one of the foundational principles of international
relations. The idea is prescriptive and descriptive at the same time, often used in both senses by the same writer
in the same text or even sentence. The first sense entails a conscious strategy, while the second sense entails an
automatic sociological law, independent from human action. In order to understand a particular writer correctly, it is
necessary to understand the context. I analyzed the main writers and mentions of the balance of power in the long
16th century, and put them in a wider political context.
Since the concept was so widespread in the early modern age, the contemporaries searched for its roots in
antiquity. The first unequivocal mention occurs in former diplomat and historian Francesco Guicciardini‘s History
of Italy. Within half a century until the end of the 16th century, it was translated into major European languages in
several editions. Writers clearly referred to Guicciardini when introducing the balance-of-power idea in their works
since they were even using Guicciardini‘s example of Lorenzo de‘ Medici as the prime balance-of-power adherent
and advocate. Unlike previous analyses, who gave credit for spreading the idea to Venetian diplomats, I have shown
that historians and literary works were far more important.
The article presents the contentious concept of the balance of power in the Renaissance. Italian humanists adopted and adapted the concept of balance and applied it to politics. The chief among them was Francesco Guicciardini. The concept... more
The article presents the contentious concept of the balance of power in the Renaissance. Italian humanists adopted and adapted the concept of balance and applied it to politics. The chief among them was Francesco Guicciardini. The concept then spread over the Alps across Europe through translations of Guicciardini's History of Italy in the 1560s and 1570s. The article shows how and when different translations were made, how they influenced other writers, and how the concept became commonplace. The author argues that it was not the diplomats who spread the concept as has been thought for the last hundred years, but the historians and their literary works which were widely read and referenced.
The paper presents the legislation concerning archaeological heritage in the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland. A brief historical overview of the adoption of important national legislation is given. The understanding... more
The paper presents the legislation concerning archaeological heritage in the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland. A brief historical overview of the adoption of important national legislation is given. The understanding of a social climate that determines value is vital for the adoption of specific legislation: specific society valued something as cultural heritage and something else as rubbish. The main concepts, categories and organization of the protection of cultural heritage are defined. The detectorists, which have been present in the United Kingdom for over 50 years, are becoming more and more aggressive. The goal of the article is to present the British “archaeological” legislation to the Slovenian legal scholars in order to raise some questions and offer possible solutions de lege lata and de lege ferenda.
V zadnjih desetletjih se je v Sloveniji razraslo in v javnosti populariziralo gibanje ljubiteljskih zbirateljev, ki z detektorji kovin iščejo kovinske in predvsem arheološke najdbe. To je izzvalo oster odziv arheološke stroke, ki... more
V zadnjih desetletjih se je v Sloveniji razraslo in v javnosti populariziralo gibanje ljubiteljskih zbirateljev, ki z detektorji kovin iščejo kovinske in predvsem arheološke najdbe. To je izzvalo oster odziv arheološke stroke, ki izpostavlja škodljivost početja posameznih ljubiteljev za skupno kulturno dediščino. Prispevek obravnava pravne predpise Slovenije in izbranih drugih evropskih držav ter primerja odziv zakonodajalcev na ta pojav.
Kratki uvod predstavi kulturo spominjanja in njeno nasprotje, kulturo pozabe. Pri tem posebno pozornost posveti prvi svetovni vojni, ki je v zadnjih štirih letih bila deležna veliko pozornosti. Kratek prispevek o soški fronti predstavi... more
Kratki uvod predstavi kulturo spominjanja in njeno nasprotje, kulturo pozabe. Pri tem posebno pozornost posveti prvi svetovni vojni, ki je v zadnjih štirih letih bila deležna veliko pozornosti. Kratek prispevek o soški fronti predstavi eno najbolj krvavih bitk na Slovenskem. Bitka je trajala 888 dni in je zahtevala okrog 250.000 smrtnih žrtev na obeh straneh.
Tretji del trilogije Mnogo hrupa se odmika od samega problema staroslovanskega svetišča in se dotakne širšega konteksta Ptuja v času od pozne antike do visokega srednjega veka. Rdeča nit članka je kontinuiteta, specifično pa se posveti... more
Tretji del trilogije Mnogo hrupa se odmika od samega problema staroslovanskega svetišča in se dotakne širšega konteksta Ptuja v času od pozne antike do visokega srednjega veka. Rdeča nit članka je kontinuiteta, specifično pa se posveti trem perečim problemom. Prvi je kontinuiteta med ljudstvi in kulturami na prehodu iz romanizirane antike v slovanski srednji vek. Drugi je kontinuiteta vere oziroma »trk« stare »poganske« vere z »novo« krščansko vero v zgodnjem srednjem veku. Tretji je družbenopolitična kontinuiteta oziroma uveljavitev fevdalnega reda pred madžarskimi vpadi in po njih. Pri raziskavi primerja različne vire, od arheoloških in zgodovinskih do filoloških in geografskih, pri čemer ponudi pri nekaterih virih novo branje in interpretacijo.
Kratek prispevek je posvečen teoretskemu in zgodovinskemu ozadju zdravilskega sistema, ki je temeljil na pojmovanju telesa kot stičišča štirih telesnih tekočin (kri, sluz, rumeni žolč, črni žolč). Ta teorija se je pojavila v stari Grčiji... more
Kratek prispevek je posvečen teoretskemu in zgodovinskemu ozadju zdravilskega sistema, ki je temeljil na pojmovanju telesa kot stičišča štirih telesnih tekočin (kri, sluz, rumeni žolč, črni žolč). Ta teorija se je pojavila v stari Grčiji in so jo pogosto uporabljali še v zgodnjem novem veku vse do 19. stoletja.
Drugi del trilogije Mnogo hrupa za nič sledi Heraklitovemu načelu: »Boj je oče vsega in vsemu kralj!« Problem staroslovanskega svetišča na ptujskem gradu je predstavljen s soočenjem argumentov glavnih akterjev, Josipa Korošca in Franja... more
Drugi del trilogije Mnogo hrupa za nič sledi Heraklitovemu načelu: »Boj je oče vsega in vsemu kralj!« Problem staroslovanskega svetišča na ptujskem gradu je predstavljen s soočenjem argumentov glavnih akterjev, Josipa Korošca in Franja Baša. Avtor preuči temeljne trditve pro et contra interpretacije Objekta kot svetišča, s tem da doda rezultate novejših raziskav in relevantne sorodne primere iz bližnje ter širše okolice. Besedilo se pomika postopoma od razlage Objekta kot staroslovanskega svetišča do poznoantičnega oziroma srednjeveškega stolpa. Zaradi relativno pomanjkljivih podatkov in nezanesljivih rezultatov izkopavanj gre nujno samo za eno izmed možnih interpretacij.
Pred okvirno 70 leti je v drugi oziroma tretji številki Zgodovinskega časopisa potekala vroča diskusija, ki še danes ni razrešena. Gre za eno najbolj perečih vprašanj arheologije v Sloveniji, to je problem staroslovanskega svetišča na... more
Pred okvirno 70 leti je v drugi oziroma tretji številki Zgodovinskega časopisa potekala vroča diskusija, ki še danes ni razrešena. Gre za eno najbolj perečih vprašanj arheologije v Sloveniji, to je problem staroslovanskega svetišča na Ptuju. Avtor predstavi pester potek odkritja zloglasnega objekta v »podivjanih« povojnih letih v Jugoslaviji med velikimi arheološkimi izkopavanji na zahodnem platoju ptujskega gradu. Izkopavanja postavi v širši okvir povojne gradnje države in nacije (Jugoslovanov), ko so tudi arheologi in zgodovinarji pomagali postavljati novo državo na nove temelje.
The Elgin Marbles, nowadays known as the Parthenon Sculptures, are arguably the most controversial art collection in the world. It was exactly 200 years ago, in 1816, that the British Museum acquired the Elgin Marbles from lord Elgin,... more
The Elgin Marbles, nowadays known as the Parthenon Sculptures, are arguably the most controversial art collection in the world. It was exactly 200 years ago, in 1816, that the British Museum acquired the Elgin Marbles from lord Elgin, former ambassador to the Sublime Porte in Constantinople. The story behind Elgin's acquisition of the "Elgin Marbles" and the collection's path to England were paved with a series of (un)fortunate events. It vividly depicts the response from the contemporary public and the question of the legality of Elgin's actions. The Greek repatriation request for the Elgin Marbles is discussed within a larger context, as the author puts a spotlight on the so-called universal museums and the patronizing attempts of the large museums to avoid any sincere discussion about the repatriation requests.
Kratek prispevek se osredotoči na pravne zagate spora okrog Elginove zbirke in vprašanje repatriacije sploh.
Članek obravnava problem repatriacije najdb na primeru Elginove zbirke marmornih kipov (Elgin Marbles; odslej Elginova zbirka). Preuči naključij polno ozadje prispetja te zbirke v Britanski muzej pred natanko dvesto leti. Tema je aktualna... more
Članek obravnava problem repatriacije najdb na primeru Elginove zbirke marmornih kipov (Elgin Marbles; odslej Elginova zbirka). Preuči naključij polno ozadje prispetja te zbirke v Britanski muzej pred natanko dvesto leti. Tema je aktualna tudi zaradi posoje enega izmed »nepogrešljivih Elginovih kipov« sanktpeterburškemu Ermitažu decembra 2014, sploh prvič da je del te zbirke romal iz Londona. Posveti se debati o repatriaciji in univerzalnih muzejih, ki bi naj temeljili na tradiciji razsvetljenskih muzejev. Esej naslovi vprašanje lastnine kulturne dediščine, pri čemer sooči pravne, tehnične in etične vidike ohranjanja ter varovanja le-te.
Avtor preučuje odnose med Veliko Britanijo in njenimi severnoameriškimi kolonijami do sedemletne vojne predvsem na podlagi objavljene literature in nekaterih primarnih, predvsem zgodovinskih virih. Na kratko predstavi zgodovino raziskav.... more
Avtor preučuje odnose med Veliko Britanijo in njenimi severnoameriškimi kolonijami do sedemletne vojne predvsem na podlagi objavljene literature in nekaterih primarnih, predvsem zgodovinskih virih. Na kratko predstavi zgodovino raziskav. Posveti se tudi geografskim dejavnikom in njihovim interpretacijam. Nato pregleda ekonomske dejavnike, ki so verjetno bili najpomembnejši dejavniki v kolonialnih odnosih med političnima entitetama. Pozornost usmeri še k političnim institucijam in dogodkom, ki so bili pomembni za medsebojne odnose. Zaključi s kratko analizo materialne kulture, ki jo primerja med Anglijo in severno Ameriko.
Avtor raziskuje začetke srednjeveškega Ptuja predvsem na podlagi objavljenih arheoloških, zgodovinskih in umetnostnozgodovinskih virov, ki jih primerja in skuša med njimi vzpostaviti zvezo. Na kratko se ustavi pri geografskih pogojih in... more
Avtor raziskuje začetke srednjeveškega Ptuja predvsem na podlagi objavljenih arheoloških, zgodovinskih in umetnostnozgodovinskih virov, ki jih primerja in skuša med njimi vzpostaviti zvezo. Na kratko se ustavi pri geografskih pogojih in vprašanjih kontinuitete poselitve na tem območju od antike do visokega srednjega veka. Predstavi zgodnjesrednjeveško poselitev ter nekropole na Ptuju in v neposredni okolici. Posebno pozornost nameni problemu staroslovanskega svetišča. Posveti se vplivu, ki ga je na Ptuj imela meja z Ogrsko. Predstavi večje gradbene podvige v 12. in 13. stoletju, in sicer grad, proštijsko cerkev sv. Jurija, cerkev sv. Ožbalta, dominikanski in minoritski samostan, mestno obzidje itd. Marsikatera arheološka izkopavanja bo potrebno ponovno ovrednotiti; večina arheoloških najdišč mlajših obdobij še sploh ni primerno ovrednotenih.
Magistrska naloga se sooči z spornim konceptom ravnotežja moči in prav tako sporno idejo (združene) Evrope. V kratki zgodovini raziskav predstavi oba pojma in njuno preučevanje v zadnjih dvesto letih. Tekst sicer začne z implicitnimi... more
Magistrska naloga se sooči z spornim konceptom ravnotežja moči in prav tako sporno idejo (združene) Evrope. V kratki zgodovini raziskav predstavi oba pojma in njuno preučevanje v zadnjih dvesto letih. Tekst sicer začne z implicitnimi idejami iz antike, a to služi le kot predstavitev globokih korenin, ki so jih ubesedili v zgodnjem novem veku. Teh korenin so se humanisti zavedali v renesansi, ko se koncepta prvič pojavita eksplicitno s takim pomenom. Glavni fokus je potem posvečen zlitju obeh pojmov v ravnotežje Evrope oziroma kako je ideja ravnotežja moči zbližala in razdružila evropske velesile. Besedilo pregleda glavne teoretske mislece in miselne tokove, ki so usmerjali razvoj pojmov v 17. in 18. stoletju vse do dunajskega kongresa.
Avtor se spopade z enim najbolj perečih problemov arheologije v Sloveniji, to je problem staroslovanskega svetišča na Ptuju. Predstavi pester potek odkritja zloglasnega objekta v pestrih povojnih letih v Jugoslaviji med velikimi... more
Avtor se spopade z enim najbolj perečih problemov arheologije v Sloveniji, to je problem staroslovanskega svetišča na Ptuju. Predstavi pester potek odkritja zloglasnega objekta v pestrih povojnih letih v Jugoslaviji med velikimi arheološkimi izkopavanji na zahodnem platoju ptujskega gradu. V ospredje postavi ozadje debate med Josipom Korošcem in Franjem Bašem. Sledi argumentom ene in druge strani ter predstavi nova dognanja. Poglobi se v primerjavo z Arkono, ki je bila temelj Koroščeve teze. Nato se osredotoči na arhitektonske probleme objekta in morebitno rekonstrukcijo. Predstavi argumente za obravnavo objekta kot negativa srednjeveškega oziroma po zadnjih tezah morda celo poznoantičnega stolpa.
Interview about the MPhil thesis on the excavations at Ptuj Castle in 1946 and 1947
V prvi polovici 18. stoletja je bila objavljena serija devetih oziroma desetih latinskih tiskov z naslovom Lakonsko ogledalo Evrope (Laconicum Europae speculum). Podobe z napisi je zasnoval Paul Decker mlajši (1685-1742), Johann Wolfgang... more
V prvi polovici 18. stoletja je bila objavljena serija devetih oziroma desetih latinskih tiskov z naslovom Lakonsko ogledalo Evrope (Laconicum Europae speculum). Podobe z napisi je zasnoval Paul Decker mlajši (1685-1742), Johann Wolfgang Baumgartner (1709-1761) je postavil le tisk za Nizozemca, same bakroreze so izdelali različni bakrorezci (Christian Friedrich Lottes, Johann Georg Pinz, Philipp Andreas Kilian, Andreas Hoffer), uredil in izdal pa jih je Martin Engelbrecht (1684–1756) v Augsburgu okrog leta 1730. Celotni naslov je daljši, "Lakonsko ogledalo Evrope, v katerem je brez predsodkov, posmehovanja ali zaničevanja predstavljenih njenih devet posebej uglednih narodov in ljudstev, ki se v določenih lastnostih in znamenjih razlikujejo, vse zaradi radovednosti in zabave" (Laconicum Europae speculum: quo IX. illius praecipuae nationes et populi, absque omni praeiudicio, ludibrio et opprobrio, saltem curiositatis et oblectationis gratia, certis characteribus et symbolis discernuntur, ob oculos positum).
The book deals with one of the most fundamental archaeological issues in Slovenia, namely the so-called Slavic sanctuary in Ptuj. I unearthed the controversial background of the discovery of this infamous structure in post-war Yugoslavia... more
The book deals with one of the most fundamental archaeological issues in Slovenia, namely the so-called Slavic sanctuary in Ptuj. I unearthed the controversial background of the discovery of this infamous structure in post-war Yugoslavia during the large archaeological excavations at Ptuj Castle. The German occupation during WWII and the attempt to Germanize the occupied territories in Slovenia were key to the interpretation of the structure as the Slavic sanctuary. Archaeologists, anthropologists and historians helped to put the new state on new foundations and to define its new borders. I analysed the medieval structure at Ptuj Castle by confronting the known arguments and adding the results of relevant related examples from near and far. I also addressed the key historical question of continuity and rupture, as I unravel the broader context of Ptuj from Late Antiquity to the High Middle Ages.